Ne, proizvajalci avtomobilov vam še zdaleč ne zaupajo, da boste v primernem času pritisnili na stopalko za plin, kot se zagre. Zato imamo sistem za zaviranje v sili, ki zavore aktivira namesto vas.
Recimo, da se vozite po regionalni cesti in se brigate zase, pred vas pa nenadoma skoči otrok. Ali pa nek nori Rus, ki hoče oskubiti vašo zavarovalno polico, če ste ravno v Moskvi. Mislite, da boste zavrli dovolj močno? Proizvajalci menijo, da verjetno ne. Že davnega leta 1992 so pri Daimlerju naredili test in ugotovili, da kar 90 odstotkov ljudi v nevarnih situacijah ne zavira z dovolj veliko silo. Sumimo, da je skoraj 25 let kasneje situacija še vedno enaka. Eno je stvar refleksov, ki tudi običajno ne blestijo, drugo pa je moč, ki jo uporabimo pri pritisku na stopalko za zavore. Nekaj teh Rusov si lahko pogledate spodaj, itak jih je TiTuba polna.
Zadeva je takšna: hitreje, kot pritisnite na stopalko za zavoro, manj učinkovite so. V normalnih okoliščinah, ko vam ne preti nevarnost in zavoro začnemo pritiskati z neko normalno silo, je zavorna učinkovitost sorazmerna s pritiskom, ki se vrši na stopalko. Ko pa zelo hitro pritisnete, kot v tistem primeru zgoraj, je potrebno veliko več pritiska za enako učinkovitost. In to zna biti kar težko, še posebej, če ste 50-kilska ženička. Večina voznikov pa po prvem pritisku po možnosti še malo popusti zavoro, ker se morebiti ustraši škrtajočega zvoka, ki ga od sebe spušča ABS ali pa sistem proti zdrsavanju, kar seveda ni prav. Do konca in z vso močjo, dokler se avto popolnoma ne ustavi, tako je prav.
V primeru, da se s stopalom bodisi ne odzovemo z zadostno močjo ali pa se sploh ne (o tem malce kasneje), imamo sistem za zaviranje v sili oz. EBA, 'Emergency Brake Assist'. Prva sta ga razvila Daimler-Benz in TRW/LucasVarity že leta 1992. Prvi avto s tem sistemom je tako bil mercedes-benz razreda S, in sicer letnik 1996.
Neke težke znanosti tu ni. V bistvu je v detajlih, ampak boste dobili preprosto verzijo. Elektronski sistem zazna, kako hitro in s kakšno močjo pritisnete na zavoro, in če se mu zdi, da ne dovolj oz. meni, da ste glede na hitrost pritiska stopalke imeli namen pritisniti z večjo silo, v glavnem zavornem cilindru v nekaj milisekundah odpre dodatni ventil, ki hidravlično tekočino stisne do konca. In s tem tudi zavorne čeljusti in ploščice. Potem pa se itak aktivira še sistem ABS, ki prevzame vajeti in kolesom prepreči, da bi se popolnoma zaustavila in drsela. Pri dosti študijah se je izkazalo, da sistem EBA skrajša zavorno pot za do 20 odstotkov, kar nikakor ni zanemarljivo. In kje pride še posebej prav? Definitivno na avtocesti, ko se vozila drug drugemu vozijo za ritjo in se nekje spredaj pripeti nesreča. Verižnega trčenja v tem primeru sistem ne more preprečiti, lahko pa pošteno omili posledice trkov.
Ni pa to vse, saj so proizvajalci šli še korak dlje in začeli nadzirati še, kako hitro stopite s stopalke za plin, ker boste nato verjetno hitro stopili na zavoro. Takrat ko umaknete nogo s plina, torej sistem že pripravi vse potrebno in prične s stiskanjem zavornih čeljusti. Sistem tako drastično zmanjša vaš odzivni čas, ki ga bi ga sicer potrebovali za zaustavitev avta.
Kaj pa v primeru, ko sploh ne pritisnemo zavore? No, potem pa običajni EBA ne naredi nič. Še vedno namreč potrebuje človeški faktor. So pa za relativno mastno plačilo pri velikih znamkah na voljo že povezave sistema EBA z radarjem. Volvo ima ta sistem, recimo, tudi Peugeot in, no, pravzaprav večina proizvajalcev. Ti sistemi z radarjem, ki je običajno nameščen na sprednjem delu maske ali pa za sredinskim vzvratnim ogledalom, skenirajo prostor pred avtom in ko zaznajo nevarnost, pripravijo zavore in tudi sami začno s polnim zaviranjem. In običajno obenem cvilijo na vse pretege v kabini, da boste ja vedeli, kakšen osel ste, ker niste pritisnili na zavoro. Ti sistemi so po naših izkušnjah sodeč zanesljivi. Včasih že kar preveč, saj če pozabiš nastaviti razdaljo, preden se to zgodi, vsaj na sredinsko stopnjo, lahko avto veselo sam zavira kar prekmalu. Kar pa je zopet nevarno, da vas kdo nabode zadaj. Sicer pa samodejno zaviranje v sili vedno zmanjša posledice trka, povsem ustavi pa redkokdaj, ker je pogosto za to premalo časa. Nekje do 30 km/h znajo še varno ustaviti in brez posledic, zato jih marsikateri proizvajalec imenuje 'city safety' ali kaj podobnega, kar nam da vedeti, da je namenjen bolj za mestne hitrosti. Aja, ko se ta sistem aktivira, ponavadi prižge še vse štiri smernike, nekateri pa tudi utripajo z zavornimi lučmi. Še ena stvar manj, ki jo je potrebno storiti.
Če imate avto letnik 2009 ali še novejši, imate serijsko že vključen sistem za zaviranje v sili, saj je evropska komisija leta 2007 odločila, da je to nujna pogruntavščina. Tisti, ki se sam odloči, da niste dovolj pritisnili na stopalko, ne tistega, ki sam ustavlja avto. Ti so zaenkrat še vedno doplačljivi.