Z renaultom latitude v Berlinu

Približno 10-urna vožnja do Berlina je s postanki minila brez večjih težav. Kako tudi ne bi, saj je praktično ves čas poti avtocesta. No, le v naši ljubi Sloveniji sem se del poti vozil po gradbišču. Že nekaj časa nazaj so me Srbi hecali, da se iz Berlina do Beograda ves čas voziš po avtocesti, le čez Slovenijo moraš spustiti nogo 'z gasa', ker še ni narejena. Hvala, pridni politiki…

Avstrijci imajo, tako kot mi, vinjete, vendar tam velja 10 dni in stane le 7,7 evra, je pa potrebno plačati še tunela 9 evrov in pol v eno smer, kar je poleg 6 evrov in pol za Karavanke edini strošek na poti. Nemci so dovolj bogati, da imajo avtoceste zastonj, in dovolj razumni, da na njih na določenih odsekih ni omejitev. In tako sem lahko povsem legalno preizkusil, če gre testni latitude res 235 kilometrov na uro. Ja, gre.

In prva stvar, ki sem jo moral urediti v Berlinu, da sem lahko pripeljal do hotela v centru? Emisijski certifikat sem si moral pridobiti v eni od pooblaščenih prodajaln, stal pa je 5,5 evra. S tem želijo v centru mesta zmanjšati promet in povečati uporabo javnih prevoznih sredstev. No, Zoran, so že padle kakšne zanimive ideje?

Sicer pa je Berlin res zanimivo mesto. Mešanje evropskega vzhoda in zahoda je že zelo spremenilo podobo samega mesta. Tako kot se je vzhodni latitude spremenil na zahodne trge. In če gledamo v njegovem jeziku – Berlin je le dobrih 6 stopinj bolj severno od Ljubljane. Seveda govorim o zemljepisni širini, kar tudi pomeni latitude. Če vas zanima, kako se je obnesel testni latitude pa si lahko več preberete na tej povezavi!