Zasilni SUV

Na papirju se zdi avto popoln. Ima ogromno prostora, dovolj zmogljiv dvolitrski dizelski motor, ki porabi nekje med 7 in 8 litrov, ter zmožnost voziti se po slabših cestah. V praksi je pa tako kot vedno pri kompromisih. Po cesti je vožnja zelo trda, da se avto ne nagiba preveč, se pa zato dobro drži v ovinkih. Vodljivost in občutek na volanu, ki sta pri seatih vselej dobra, sta se prenesla še na freetrack. Seveda tudi ni terenec, ampak le za vožnjo po kakšni slabši ali spolzki cesti, je pa s svojim prostorom in obilico odlagalnih mest zelo praktičen in še vedno ne glomazno velik. Takšna altea namreč meri manj kot 4 metre in pol, kar je za marsikoga prednost, če je omejen s parkirnim prostorom. Ker je model zasnovan na enoprostorskem vozilu, je notranjost bistveno bolj prilagodljiva, kot smo je vajeni od klasičnih SUV-jev. Na primer 532-litrski prtljažnik, ki ga lahko zelo lepo povečamo v kar 1521 litrov velik in oglat prostor.

Še en kompromis je oblika, ki se zdi nekaterim nerodna, ker je v bistvu le dvignjena altea XL s plastičnimi okraski, spet drugim pa je všeč, ker je tako nenavadna. Je pa slednjih manj in Seat bo v prihodnosti skoraj gotovo predstavil še pravi SUV, ki bo bolj množično navduševal kupce tudi s svojo privlačno obliko. Takšen, kot je freetrack sedaj, pa po drugi strani sploh nima konkurence. Še cena se zdi s 26 tisoč evri za testni avtomobil čisto sprejemljiva. Seveda, na račun nekaterih materialov, kot so bolj ali manj cenena in trda plastika armaturne plošče in pomanjkanje nekaterih sodobnih varnostnih sistemov, recimo opozorilnika za zapuščanje voznega pasu ali vozila v mrtvem kotu, ali pa recimo samodejno zaviranje. Ampak vse to so dodatki, ki lahko bistveno podražijo avtomobil, altea freetrack pa k sreči ne razočara tam, kjer je najbolj pomembno, pri uporabnosti in voznosti.