Mešani občutki nemških potrošnikov

Študija ugotavlja, da je v zadnjem času prišlo do rahle spremembe razpoloženja pri nemških uporabnikih in potencialnih kupcih avtomobilov, ker so Nemci in Nemke čedalje bolj (vsak četrti izmed desetih vprašanih razmišlja o nakupu striktno električno gnanega avtomobila) naklonjeni električnim avtomobilom, vendar so nemški analitiki ob tem ugotovili tudi to, da medijsko napihnjen okoljevarstveni ugled striktno električno gnanih avtomobilov dobiva čedalje večje razpoke, raste pa tudi odpor nemških državljanov proti državnemu subvencioniranju nakupa že pregrešno dragih električnih avtomobilov, ki si jih lahko privoščijo samo premožni. Ta logika, da ljudstvo sofinancira nakupe električnih avtomobilom bogatašem, je seveda popolnoma zgrešena. Države bi morale ljudi spodbujati k nakupu manjših in posledično lažjih avtomobilov, medtem ko bi državni uradniki za 'SUV zasvojence' morali najti primerno 'zdravilo' v obliki občutno višjih davkov. Edino na ta način bo morda enkrat resnično konec te SUV norosti (vožnja z 2,5-tonskimi 'mestnimi oklepniki' po mestnih središčih), ki smo ji priča v današnjih časih.

Zanimanje nemških potrošnikov (v tokratni raziskavi je v odgovorih na različna vprašanja sodelovalo od 767 do 929 Nemcev in Nemk, ki so starejši od 18 let) za alternativno gnana vozila konstantno narašča, ker bi se za nakup alternativno gnanega vozila letos odločilo 43 odstotkov (4 odstotne točke več kot leta 2021) izmed vseh, ki so sodelovali v tej raziskavi, skoraj nespremenjeno pa ostaja zanimanje kupcev za hibridna vozila (takšno vozilo bi si omislilo 22 odstotkov izmed vseh vprašanih). Občutno (iz 8 na 17 odstotkov) se je v zadnjih dveh letih (2020-2022) povečalo zanimanje kupcev za striktno električno gnana vozila, medtem ko nakup bencinsko gnanega avtomobila podpira samo še 22 odstotkov izmed vseh vprašanih. Še slabše kaže dizelsko gnanim avtomobilom, ker bi se za nakup 'traktorja' trenutno odločilo samo še 11 odstotkov izmed vseh, ki so sodelovali v tej raziskavi. 20 odstotkov izmed vseh vprašanih pa sploh ne ve, kakšen pogon bo imelo njihovo naslednje vozilo. Zelo veliko vprašanih pa podpira tudi uvedbo sintetičnih 'E-Fuel' goriv, ki jih marketing predstavlja kot goriva brez CO2 emisij. V resnici tako gnan avtomobil ob vožnji še vedno ustvarja CO2 emisije, brez CO2 emisij pa naj bi potekala samo proizvodnja takšnega goriva, ki pa je trenutno enostavno predrago (poznavalci ob tem omenjajo prodajno ceno v območju osmih evrov za en liter).

V zadnjih treh letih (2019-2022) kopni tudi okoljevarstveni ugled striktno električno gnanih avtomobilov. Ko so Nemci leta 2019 izvedli podobno raziskavo, je bilo 57 odstotkov izmed vseh vprašanih mnenja, da so električni avtomobili bolj 'zeleni' kot klasično (fosilno) gnani avtomobili. Letos se s to trditvijo strinja samo še 44 odstotkov izmed vseh vprašanih. 61 odstotkov izmed vseh, ki so sodelovali v letošnji raziskavi, je celo prepričanih, da je napredek (v pogledu ekologije) v razvoju modernih bencinskih motorjev že tako velik, da električna vozila ne predstavljajo več nobene resne alternative. 57 odstotkov je ob tem omenilo hude posledice za okolje ob pridobivanju materialov za izdelavo akumulatorjev, 42 odstotkov izmed vseh vprašanih je zaskrbljenih nad kratkoživostjo vgrajenih akumulatorjev, 64 odstotkov izmed vseh vprašanih pa meni, da imajo električni avtomobili še vedno premajhno avtonomijo s samo enim polnjenjem akumulatorjev, poleg tega je trenutno omrežje polnilnic enostavno premajhno za splošni razcvet elektromobilnosti. Za 60 odstotkov izmed vseh vprašanih Nemcev in Nemk pa so največja ovira visoke prodajne cene električnih avtomobilov.

Manj podpornikov kot v preteklosti (za to opcijo bi se odločilo samo še 59 % potencialnih kupcev) imajo modni priključni hibridi, ker gre v tem primeru za lažne okoljevarstvenike, ki jih kupci kupujejo predvsem zaradi finančnih olajšav, potem pa se s temi občutno težjimi (posledica vgradnje dodatnih akumulatorjev) avtomobili veselo prevažajo naokoli samo z delujočimi pogonskimi sklopi na fosilna goriva, medtem ko ostajajo polnilni kabli tovarniško zapakirani. Zato so v razumih državah že zdavnaj ukinili subvencije za nakup priključnih hibridov. Tudi ob vprašanju, ali naj države z davkoplačevalskim denarjem spodbujajo nakupe električnih avtomobilov, se je izkazalo, da to prakso podpira samo še 42 odstotkov izmed vseh, ki so sodelovali v tej študiji, medtem ko 55 odstotkov izmed vseh vprašanih Nemcev in Nemk odločno nasprotuje tej potuhi za bogate. Po mojem mnenju bi morala država s subvencijami spodbujati nakupe manjših električnih avtomobilov s ceno v območju 30.000 evrov, nakupe dražjih električnih avtomobilov pa naj si premožni ljubitelji elektromobilnosti financirajo kar sami. Če so ti ljudje res pravi okoljevarstveniki, potem ne bodo kupovali zajetnih (približno 2000 kilogramov in več) električnih avtomobilov in še težjih električnih 'SUV krav'.

Študija je razkrila tudi to, da večina vprašanih (63 %) podpira uvedbo zakonsko predpisane največje potovalne hitrosti (130 km/h) na nemških avtocestah, proti temu je samo še 35 odstotkov izmed vseh vprašanih Nemcev in Nemk, predvsem zaradi tega, ker bi na ta način lahko dosegli občutno nižje izpuste CO2 emisij. Temu mnenju se je v teh dneh pridružila tudi nemška organizacija TÜV, enako pa razmišljajo tudi v klubu ADAC, kjer so ob tem podali tudi lep primer. Ob tem so testirali tipičnega predstavnika evropskega srednjega razreda (D segment) in ga ob vožnji po avtocesti premikali s hitrostjo 160 km/h. Ob tem so ugotovili, da je avtomobil pri tej hitrosti porabil dve tretjini več pogonskega goriva kot pri hitrosti 100 km/h. Pri organizaciji TÜV so ob tem povedali, da boste ob vožnji po avtocesti privarčevali veliko goriva, če boste vozili z največ 70. odstotki možne končne hitrosti, odnosno od 100 do 130 km/h. Najbolj idealna za varčevanje z gorivom pa bi bila končna hitrost 90 km/h v najvišji prestavi.

Nemci so se v tej študiji dotaknili tudi vprašanja glede prepovedi splošne prodaje fosilno gnanih vozil v Evropi po letu 2035. Te 'mokre sanje' evropskih politikov zagovarja samo 36 odstotkov izmed vseh vprašanih, 60 odstotkov izmed vseh, ki so sodelovali v tej raziskavi, takšnemu scenariju močno nasprotuje.