Izpušni sistem

Zato je danes na tapeti izpušni sistem. Kaj sploh je? Preprosto povedano je sistem cevi, ki pline usmerja iz valjev, kjer poteka notranje izgorevanje, do konca izpušnih cevi, kjer jih nato uzpusti v atmosfero. In ker se to uvršča med onesnaževanje, je pomembno, v kakšni obliki so izpuščeni v atmosfero oz., bolje rečeno, kakšna je njihova kemična sestava. In da je ta čim ugodnejša za naravo, so med cevmi nekatere komponente.

Nimamo pa samo ene vrste izpušnega sistema, komponente so lahko različne; odvisno od goriva, ki ga motor pije, pa tudi od namena vozila. Vse se začne pri glavi valja, ki je povezana z izpušnim kolektorjem. To je ta zadeva, ki prva začne usmerjati pline in je začetni del cevi. Potem lahko gredo plini skozi turbopolnilnik, če ga avto seveda ima, da se vse skupaj hitreje požene skozi celoten sistem in s tem poveča moč motorja; nakar imamo še katalizator za zmanjševanje emisij. Tega smo si od blizu že pogledali in si lahko več preberete na tej povezavi.

Zadnja komponentna izpušnega sistema je dušilec ali izpušni lonec za zmanjševanje hrupa. Tukaj navrtane kovinske plošče ali cevi zmanjšajo tlak plina, da izpušni plini skozi izpušno cev manj hrupno zapustijo avtomobil. Ali pa bolj hrupno v primeru, da vozite športnika. Naloga te komponente tudi je izločanje izpušnih plinov in iz njih odstraniti škodljive drobne delce, ki so nastali med zgorevanjem goriva ter jih pri tem sčistiti. Celoten sistem se zaključni z eno izpušno cevjo ali več njih. Ponovno, v primeru športnikov je teh več, saj lahko tako plini hitreje zapustijo sistem. Pa še lepše izgleda, če je pod ritjo več puhal. Podjetje, kot so Akrapovič, zelo rada na zaključne dele izpušnih cevi vesijo karbonska vlakna za lepši izgled.

Kako pa je z regulacijami? Hja, kot veste, so izpušni sistemi podvrženi kar strogim kriterijem, emisije so dandanes, ko se vedno bolj okoljevarstveno osveščamo, kar pomembna stvar. Proizvajalci morajo zagotavljati optimalno učinkovitost motorja in izpušnega sistema in ustrezati državnim normativom, v našem primeru imamo za to normative Euro 5 in od leta 2014 naprej tudi Euro 6. V bistvu gre samo za kemijo, koliko česa lahko avto spusti v zrak. Euro 6 glede na predhodni standard praktično v celoti naslavlja problem smrdljivih dizelskih motorjev. Če se je Euro 5 osredotočil na izpust trdnih delcev, zaradi katerih so postali filtri trdnih delcev praktično standardni del opreme, pa je aktualni predpis usmerjen proti izjemno nevarnim dušikovim oksidom oziroma NOx. Za primerjavo: en avto iz leta 1992 (normativ Euro 0/1) je v zrak povprečno izpustil toliko nevarnih plinov, kot jih skupaj proizvede kar 27 avtov po dosedanjem normativu Euro 5. Avtomobil, ki je bil proizveden leta 2000, ko so pričeli veljati omejitve za NOx, pa je v zrak lahko izpustil toliko teh škodljivih plinov kot jih skupaj pet avtomobilov z najnovejšim motorjem, ki ustreza standardu Euro 6.

Kako pa lahko motor dejansko dobi več moči in boljši zvok? Vemo, da Akrapovič dela izpušne sisteme in dodelave so običajno pregrešno drage. In za deset tisočakov ali več mora biti razlika kar konkretna, kajne? Ja, in tudi je. Tam so pozorni na razne stvari. Delajo, na primer, heksagonske dušilce za precej bolj športen zvok, tudi kemična sestava cevi in ostalih materialov je precej bolj zapletena kot pri serijskih sistemih. Izpušni plini so kar vroči, zato uporabljajo titan, nerjaveče jeklo, tudi aluminij itn. Opravijo kup raznih nateznih preizkusov in meritev trdov ter potem dostavijo končen izdelek, ki pa motorju poveča moč tudi za kakšnih 5 kW in še kakšen njutenmeter navora doda. To pa običajno najbolj dosežejo s friziranjem katalizatorjev. Za zvok pa se seveda lotijo dušilcev.

Pri izpušnih sistemih pogostokrat pride do okvar. Ker ležijo skriti spodaj, ni vedno lahko opaziti, da nastajajo težave. Je treba pošteno prisluhniti, zato le bodite pozorni na zvok vašega avta. Če zaznate nenavadne zvoke, ki prihajajo iz izpušnega sistema – npr. bobnenje, sikanje, pokanje ali pa ropotanje ali kovinske vibracije – je najbolje, da se čim prej oglasite pri serviserju. Je pa dejstvo, da se pri avtih, s katerimi se delajo pogoste kratke razdalje, izpušni sistem precej hitreje razpade kot pri vozilih, ki se v glavnem vozijo na dolgih relacijah.

Torej, gre za znanost usmerjanja plinov. Podobno kot to počne vaše črevesje, še posebej ko jeste fižol.