Včasih smo se hecali, da moč motorja pomeni, kako hitro se boš zaletel v ograjo, navor pa, kako daleč boš ograjo nato potiskal. Ampak v tem hecu je tudi nekaj resnice, z določeno mero domišljije, seveda. Zato težki tovornjaki ali pa traktorji potrebujejo predvsem veliko navora, moči ne toliko, dirkalnik forume 1 pa ravno obratno.
Zdej pa zajemite sapo, ker gremo nazaj v srednjo šolo k fiziki. Navor je vektorski produkt sile in ročice, torej M=Fxr. Ker pa je navor dejansko vzrok za enakomerno pospešeno gibanje, moramo vključit še drugi newtonov zakon, ki pravi, da je navor vztrajnostni moment, torej J oziroma kgm2 krat alfa, torej krat kotni pospešek ... Ne, saj ne, ne bomo vas utrujali s tem, itak nima smisla to razlagati brez table in krede.
James Watt Poskusimo bolj laično, ker tistih črk itak ne razumemo. Konjska moč, ki ni uradno priznana oznaka, obstaja od leta 1769, ko je James Watt skrbno proučeval konje in ugotovil, da povprečen konj v povprečnih razmerah lahko v eni sekudi premakne 250 kilogramov in to za natanko 30,5 centimetra. V minuti na enaki razdalji torej dvigne okoli 15 ton. In to je ena konjska moč. S tem torej dobimo moč motorja. Ena konjska moč je enaka 750 vatom.
Aja, na hitro nekaj o Jamesu Wattu. Je inženirski gospodič, ki je živel v letih od 1736 do 1819, in v tem času je poskrbel, da se po njem imenuje enota za moč – vat. Njegovo ime torej počastimo vsakič, ko se pogovarjamo o žarnicah. Najbolj znan je za svoje delo na parnih strojih oz. izboljšavi le-teh.
Moč, smo rekli. Kaj je torej moč motorja? Stem izrazom dejansko povemo, kako hitro motor zmore proizvesti delo. Dejansko je produkt navora in vrtljajev, zato moč motorja z vrtljaji narašča. Zato, če pogledate graf motornih parametrov, boste videli, da na eni točki moč prehiti vrednost navora. In če ostanemo pri konjski moči vrednost v kilovatih (kW) iz nje itak potem zračunamo tako, da jo delimo z 1,36. Torej, konjska moč vrednost navora krat obratov, deljeno s 5252. To je poenostavljeno. In zato se bosta vedno vrednosti navora in moči na grafu prekrižali pri točno 5.252 vrtljajih. Moč bo naraščala, navor pa najbrž padel, ni pa povsem nujno.
Kaj pa je potem navor? To je tista številka, o kateri tudi kar veliko govorimo in jo merimo v njutenmetrih, newton-metrih oz. Nm. Če spet zakompliciramo zadeve, lahko rečemo, da z navorom merimo, koliko vrtilne sile zmore proizvesti motor. Gre za merjenje vrtečih se stvari. Ker kolesa konec koncev poganja vrtenje motorja oz. pogonske gredi, ki jo vrtijo bati s svojim vzdolžnim premikanjem zavrtijo. Navor je torej zelo pomemben. Zakaj ponekod celo bolj od moči? Predstavljajmo si naslednje. Tovornjak je lahko polno naložen ali pa prazen in njegovi pospeški ne bodo občutno različni. Ker moči motorja ni veliko, vsaj glede na njegovo maso. Ker pa je ogromno navora, pomeni, da bo tak tovornjak še vedno lahko in niti ne posebej počasneje pospeševal, ko bo naložen s kakšnimi dvajsetimi tonami tovora.
Zakaj potem tudi dirkalnik formule 1 nima ogromo navora? Ta je namreč čisto nasprotje. Je lahek in s svojimi visokimi vrtljaji vedno enostavno izkorišča moč motorja, četudi ne toliko navora. Moč si torej lahko predstavljamo kot športnika, ki lahko zelo hitro preteče 100 metrov, navor pa kot hrusta, ki sicer teče počasi, ampak mu lahko naložiš na ramena 100-kilogramsko utež in bo določeno razdaljo še vedno prehodil enako hitro.
No, upamo, da smo tole vsaj približno razložili, ker je kar kompleksna tema. Dizelski motorji imajo več navora, ker so vlečni konji, bencinski pa manj, ker so športniki. No, s pomočjo turbin se je povsod povečal tudi navor, ki je seveda izjemno pomemben. To je namreč tista stvar, ki vas dejansko potisne v sedež ob pospeševanju in pospešek je sorazmeren s krivuljo navora na kolesih, ne pa v motorju ali močjo. Ampak v končni fazi jeogromno itak odvisno od prestavnih razmerij. Več o teh pa kdaj drugič.