Sistem za ohranjanje voznega pasu

Veliko število nesreč, predvsem na avtocesti, se zgodi zaradi utrujenosti in zaspanosti. V takšnih primerih poleg sovoznika na desni strani pride kakšno elektronsko pomagalo še kako prav. Eden bolj zanimivih sistemov zadnjih let in verjetno tisti, ki je prvi pravi korak k temu, da bodo enkrat avtomobili vozili sami, je zato gotovo sistem za ohranjanje voznega pasu oz. 'lane assist' po nenaše. Nima pretirano dolge zgodovine, jasno, so se pa prve ideje na to temo Mitsubishiju porodile že pred več kot dvajsetimi leti, in sicer so nekaj podobnega prvič implementirali v model debonair. Leta 1992, če smo natančni, kar deset let pred konkurenco.

Sistemi so se začeli množično pojavljati šele po letu 2002, začuda izključno na Japonskem, in sicer pri Nissanu, Toyoti in Hondi. Šele leta 2005 je Citroën v osebnih vozilih (C4, C5 in C6) kot prvi od Evropejcev ponudil ta sistem. Na evropskih tleh smo sicer sistem poznali tudi že prej, vendar samo pri gospodarskih vozilih, predvsem tovornjakih. Do sedaj kajpak ni govora o aktivnem sistemu za ohranjanje voznega pasu, ki bi zavrtel volan ob zapustitvi, temveč samo o tistem, ki na takšen ali drugačen način opozarja, ko prevozite črto.

Principov delovanja je več, od laserskih, ki se nahajajo na nosu avtomobila, takšnih z video senzorji, ki imajo nameščene kamere običajno za sredinskim vzvratnim ogledalom, in tudi do infrardečih senzorjev, ki jih najdemo tudi pod avtom. Pomembno pa je, da veste, kako lahko pomagajo. Ne vozijo namreč kar vsi sami. Pravzaprav jih lahko razdelimo v dva sklopa: enostavnejši ob nenamernem zapuščanju voznega pasu voznika o tem le opozorijo. Lahko s tresenjem volana, sedeža ali s katerim drugim zvočnim opozorilnikom. Naprednejši, ki jim v angleščini običajno rečemo 'lane keeping assist' ali 'proactive lane centering assist' pa znajo tudi nekoliko obrniti volan in vsaj za nekaj sekund poskušajo obdržati smer vozila. Je pa veliko marketinških imen za tovrstne sisteme. Nekateri mu pravijo še 'lane departure warning', pri Mercedes-Benzu se imenuje 'active lane keeping assist' in še malo morje je teh imen na trgu.

Sistem torej zazna, da ste ali da boste zapeljali preko črte in vas na to opozori ter dejansko lahko prepreči, da bi prišlo do nesreče. To seveda pomeni, da mora imeti cesta, po kateri se peljete, črte. Vidne črte, kar pomeni, da zbledelih ali prekritih s snegom sistem ne vidi in je enako, kot da bi se vozili na cesti brez črt. Zato naj bodo ti sistemi vedno le v pomoč in se na njih nikakor ne gre zanašati ali jih preveč preizkušati.

Tisti, ki ste že vozili avtomobil s sistemom za aktivno ohranjanje voznega pasu, ste nemara opazili, da avtomobil ne bo sam odpeljal celotnega zavoja, ampak pomaga samo kakšno sekundo ali dve. Ko ta prednastavljen čas poteče, bo sistem popustil, četudi ste v sredini zavoja, in avtomobil prepustil zakonom fizike četudi to pomeni nesrečo. Ampak takrat vas bo že pošteno opozarjal s prodornim cviljenjem, tresenjem volana ali čim drugim. Zakaj pa popusti? Odgovor je preprost, avtonomna vožnja je v Evropi še vedno prepovedana, ne gre za kakšne posebne omejitve sistema. Z dobrimi senzorji in celim sistemom bi šlo, mercedes-benz razred S, recimo, že zna ob določenih pogojih sam voziti. Zakonodaja okrog samovozečih vozil je zapletena, zaenkrat so v Evropi dovoljena testiranja teh vozil na nekaterih javnih cestah, ampak slednje variira od države do države.

Sistem 'lane assist' je danes lahko prisoten v skoraj vsakem novem avtomobilu, večinoma seveda še za doplačilo. Je pa zanimiv tudi zato, ker z njim hitro opazite, kolikokrat ste zapeljali preko črte. Večkrat, kot si mislite, zagotovo. Sam ga še ne maram preveč, ker me moti, če poleg mene še kdo ali kaj vrti volan. Mogoče se z leti še to spremeni, ko se bomo itak vsi morali navaditi na samovozeča vozila.