Prepih v segmentu

Mazda CX-3 kljub nazivu paketa opreme ni pripeljala revolucije, je pa končno z njo prišlo dovolj svežine, ki jo pogrešamo skupaj z ostalimi lastnostmi, ki jih tovrstni avtomobili ukradejo. Saj veste, če gledamo zgolj skozi oči fizika, je jasno, da imajo višja vozila tudi višje težišče in s tem slabšo stabilnost, običajno so pretrdi, da ni veliko nagibanja, in po definiciji služijo samo dvema skupinama kupcev: tistim, ki se jim zdijo plastificirani malčki z večjim odmikom od tal kul in takšnih sploh ni malo, in pa starejšim, da jim ob plezanju v in iz avta manj trpi hrbet. Slednje popolnoma razumemo. Tiste prve pa malo manj.

V uredništvu je bilo kar zanimivo, ko smo na test dobili CX-3, ker se navadno vsi bolj ali manj otepamo tovrstnih avtomobilov, tokrat pa so ga hoteli prav vsi, kar pove veliko. Ne samo zaradi izgleda, po Matejevi premieri nas je zanimalo predvsem, kako se vozi. Ampak podoba je le tista, ki prepriča takoj, še posebej v primeru testnega modela, ki ima še nekaj dodatne opreme. Izgleda, kot bi se pri oblikovanju nove mazde2 malce držali nazaj, pri CX-3 pa so šli do konca s svojim aktualnim oblikovalskim jezikom kodo. Poleg zaščitne plastike dobite štiri centimetre več v višino, kar se pozna predvsem v kabini pri prostoru za glave in višjem sedenju. Čeprav izgleda precej večje, ta mazda temelji na majhni dvojki, ne pa trojki, kot mnogi mislijo. K zmedi še dodatno pripomore poimenovanje. Sicer pa dobite praktično iz dvojke preneseno armaturno ploščo, kar sploh ni slabo, saj je sodobno oblikovana in dokaj kakovostno sestavljena. Vendar če se boste želeli počutiti posebno, bo potrebno pljuniti precej več cvenka, da dobite nekaj mehkobe in usnja, boljše merilnike ter nemara še zgornjeglavni zaslon. Tako za hec pravimo 'head-up displayju'.

Prostora za noge je zadaj malo, to je pričakovano glede na osnovo, prtljažnik pa je vseeno večji za 70 litrov, skupno torej 350, kar ni slabo. Medosna razdalja je enaka kot pri dvojki, sta pa oba previsa daljša, zato tudi večji prostor v zadku. V dolžino je CX-3 od dvojke daljši za kar 21 centimetrov in verjetno predvsem tu (in imenu) tiči razlog za prepričanje, da je zadeva osnovana na mazdi3.

Kot je pri križancih v navadi, so ti običajno pretrdi. CX-3 zaradi visokih platišč nikakor ni 'off-roader', že malce reliefen makadam postane za rit sila neudoben, ampak se pa zato po cesti pelje skoraj kot dvojka, če ne še celo bolje na večini cest, ki so marsikje pri nas zelo slabe. Krmiljenje je lahkotno, ostro in odzivno, nagibanje karoserije pa minimalno. Ampak od Mazde ne pričakujemo nič manj in v zadnjem obdobju še nismo bili razočarani. Skupaj z odličnim volanom in šeststopenjskim ročnim menjalnikom, za katerega lahko trdim, da je najboljši v razredu, je vožnja resnično polna užitkov. Pretikanje med prestavami je natančno, prijetno mehansko, da si avtomatika niti želeli ne boste.

Motorna paleta pa še zdaleč ni enaka kot v dvojki, ampak so motorji povzeti iz trojke. Pod pokrovom je bil dvolitrski '120-konjski' oz. 88-kilovatni atmosferski agregat, šibkejši od dveh bencinskih v ponudbi. Tudi G120 bo čisto dovolj, do stotice potrebuje 9 sekund, razen če izrecno potrebujete štirikolesni pogon, ki pa je na voljo samo z G150 ali dizelskim CD105. V primeru testnega ga nisem pogrešal, ker avto ni za brezpotja, še najmanj pa s temi 18-palčnimi platišči, ki mimogrede izgledajo krasno. Pa še dokaj varčen je s porabo 7 litrov in pol na 100 km, kolikor je zahteval na testu. Tudi tih in miren je, razen takoj po vžigu, ko so vrtljaji nekaj trenutkov višji kot pri ostalih sodobnih agregatih. Krasna kombinacija prožnosti, varčnosti in uglajenosti, skratka. Pri takšnih proizvodih smo lahko le veseli, da Japonci nočejo kloniti vedno močnejšemu pritisku 'downsizinga' in montiranju turbin.

21 jurjev? Ja, toliko želijo za to napihnjeno in dvignjeno dvojko z zmogljivejšim motorjem, ki na cesti izgleda tudi precej bolj atraktivno kot manjša sestra. Pri testni oprema revolution pomeni precej usnja v kabini, enostaven projekcijski zaslon, krasne merilnike, 18-palčna platišča, dnevne LED-luči, zaviranje v sili, opozorilnik pred nenamerno menjavo pasu in podobno. Veliko denarja, a tudi veliko opreme, torej. Če že res potrebujete tovrsten avtomobil, ker vas pač boli hrbet, sploh ne razmišljajte o čem drugem ... pa tudi če vas ne boli križ, lahko ta avto samo priporočam, saj malodane nima hib. Pa nujno si omislite še sredinski naslon za roke, ki ga uvoznik kar sam naknadno vgradi, in je edina stvar, ki sem jo tekom testa pogrešal. Je CX-3 torej najboljši mali križanec v tem trenutku? Po naši oceni sodeč že.