Klimatska naprava

Večina med nami v svojem avtomobilu klimatsko napravo ima, ker nikakor ne gre za tehnološki dosežek 21. stoletja. Pravzaprav jo v avtomobilih poznamo že zelo dolgo, Američani so v avtomobil prvo namontirali že leta 1933. Da si boste lažje predstavljali, pri nas so se petdeset let pozneje po cestah vozili jugoti. Klima? Ja, seveda, pa še hladilnik za šampanjec. No, tista klimatska naprava je bila bistveno manj zmogljiva in občutno potratnejša od današnjih, vseeno pa še danes na našem trgu lahko kupite nov avtomobil, ki je nima v serijski opremi. Malo jih je, a še obstajajo. Če bi kaj takšnega ponudili Američanom, bi nas najbrž gledali prav začudeno, ker so mahnjeni na hlajenje. Zato niti ne čudi, da v gospodinjstvu porabijo štirikrat več električne energije kot mi.

Klimatska naprava pa ni zgolj tisto stikalo, ki ga vidite na armaturni plošči, temveč je sestavnih komponent veliko in posledično celoten sklop tehta toliko, da ga v dirkalnikih, kjer šteje vsak kilogram, ne boste našli. Za začetek klimatska naprava potrebuje kompresor, ki je dejansko srce sistema in obenem enota, ki najpogosteje odpove. Ta naokoli pošilja plin pod pritiskom, ki potem hladi zrak. Kompresor običajno deluje preko motornega jermena, ima pa elektronsko sklopko, preko katere se ugasne in prižge. Drugi sestavni del je kondenzator, nekakšem miniaturni radiator, ki je običajno blizu glavnega hladilnika motorja, skozenj pa gre uplinjen vroč zrak, ki se v njem ohladi in utekočini.

uparjalnik

Potem je sestavni del klimatske naprave še uparjalnik, ki ima ravno nasprotno vlogo kot kondenzator; poseben termostatski ventil skrbi, da je zrak hladen le toliko, kot želite, potem pa je v sklopu pravzaprav le še zbiralnik, ki ujame hladilno tekočino, ki bi morda ušla iz sistema. Polnjenje klimatske naprave predlagajo na vsakih nekaj let oziroma po potrebi, plin, ki ga danes uporabljamo, pa je nestrupen in negorljiv. Obenem je priporočljivo ob vsakem servisu vozila zamenjati še filter klimatske naprave, saj bo le na ta način zrak vedno čist. Filter se običajno nahaja v potniškem prostoru, menjamo pa ga pogosteje kot polnimo klimatsko napravo. V povprečju gre v klimatsko napravo nekaj sto gramov plina, tega pa vam vedno najprej izčrpajo iz vozila in potem klimo ponovno napolnijo.

Nekateri klimatsko napravo uporabljamo redko, sam osebno le ob res visokih temperaturah, saj suši zrak in se s tem moj nos ne strinja in grlo ne počuti najbolje, je pa vseeno priporočljivo, da jo uporabljate pogosto, ker se le tako ne bo na filtru nabirala umazanija, ki bo potem zašla naravnost v potniški prostor. Torej tudi pozimi, takrat je seveda ne boste potrebovali za hlajanje prostora, temveč za odrositev. Suh zrak namreč presenetljivo učinkovito odrosi stekla.

V grobem poznamo dve vrsti klimatskih naprav, z vidika uporabe, seveda. Ročne ali pa samodejne in pri slednjih zgolj nastavimo temperaturo na določeno vrednost, potem pa jo same vzdržujejo. Pri ročnih pa je treba ujeti tisto temperaturo, ki nam najbolj ustreza, pomagamo pa si le s skalo modro-rdeče barve. Tudi smer pihanja seveda lahko določite, sam imam običajno tok usmerjen v noge in na steklo, ker potem lepo kroži, mi pa ne piha v obraz. In temperatura naj ne bo več kot 8 stopinj nižja od tiste zunaj, da ne bo šok prevelik, ko boste zlezli iz avtomobila.