Kot Avengerji smo spet združili svoje moči člani sedmih uredništev in se ponovno lotili skupinskega testa PRIMA. Tokrat smo pod drobnogled vzeli segment C, ki mu radi pravimo tudi golfov segment. Je bil najbolj znani predstavnik tudi zmagovalec? To izveste po skrbnem prebiranju malce nižje …
Devet predstavnikov smo imeli tokrat na testu, kar pomeni, da je bila bera precej polna, vseeno pa je na seznamu manjkalo nekaj avtomobilov, ki jih uvozniki niso želeli ali mogli pripeljati zraven. Med njimi so denimo kia ceed, hyundai i20, toyota corolla in honda civic. Tako bi bil potem seznam povsem kompleten, vseeno pa je test PRIMA zajel veliko večino in ostali predstavniki so med seboj lepo pokazali razlike in hkrati dokazali, da vsak na svoj način prepričuje kupce. Nekateri s prostornostjo, drugi z materiali in tretji z voznimi lastnostmi. Ali pa kar z vsem skupaj.
Kot že veste, je test sestavljen precej kompleksno in v grobem razdeljen na pet velikih ocenjevalnih segmentov. Na prostornost in uporabnost, ta je prvi, na vozne lastnosti in porabo v drugem segmentu, na asistenčne sisteme v tretjem, ceno in kompletne stroške vzdrževanja v četrtem segmentu ter na koncu na nedoločilnike, torej lastnosti, ki niso izmerljive, a močno vplivajo na čustva, s pomočjo katerih tudi kupujemo avtomobile. Ti segmenti so v naših testih PRIMA stalnica, jim pa spreminjamo vrednosti glede na razred, ki ga 'obdelujemo'. V grobem pa meritve potekajo, kot je zapisano spodaj.
Notranjost:
Prvi sklop meritev pripada merjenju notranjosti. Seveda ni dovolj, da vržemo oko na armaturno ploščo in se odločimo, če nam je ta všeč ali pa ne, dela je veliko več. Po skrbnem otipavanju materialov in ocenjevanju kakovosti izdelave sledi ocenjevanje praktičnosti, najprej voznikovega okolja. To pomeni, da v vsako vozilo poskušamo pospraviti mapo formata A4, pollitrsko plastenko in še večjo s prostornino 1,5 litra, pa denarnico in telefon. Skratka tiste najbolj običajne stvari, ki jih imamo velikokrat s seboj. Dodatno se oceni še splošno ergonomijo in kakovost izdelave. Potem ocenjujemo voznikov sedež, pri čemer je pomembno samo udobje, položaj za volanom, možnost nastavljanja in podobno. Enako velja še za zadnjo klop. Ko enkrat sedimo zadaj, je poleg udobja pomembno še, koliko prostora ima potnik nad glavo, pred koleni in pri stopalih, pa tudi, ali je počutje zadaj dobro v smislu preglednosti. To zlahka pokvarijo premajhna stranska stekla ali pa preveč zajeten sedež spredaj, ki onemogoča pogled naprej in je potem vse skupaj precej klavstrofobično. Tudi reža za zrak zadaj prinese kakšno točko. Meritev vedno poteka s štirimi člani v avtomobilu, vedno istimi, seveda.
Potem vzamemo dva otroška sedeža in pogledamo, kako enostavno ju je mogoče namestiti. Razlike v priklopih so med proizvajalci precejšnje in največ točk vedno namenimo tistim, kjer se sedež zlahka vpne in pred tem ni potrebno odstranjevati plastičnih zatičev, trgati namenske reže ali nasploh iskati in loviti sidrišč. Pri merjenju uporabnosti zadnje klopi so razlike tudi pri širini klopi, slednjo izmerimo po namestitvi dveh otroških sedežev in merjenju razdalje med njima. Prtljažnika se lotimo s konkretno paleto kovčkov in torb, ki jih čimbolj smotrno poskušamo pospraviti vanj. Obenem preverimo, kako visok je nakladalni rob, kako enostavno se podrejo naslonjala, ali prtljažnik ponudi dvojno dno, kako velika je sama odprtina prtljažnih vrat in podobno.
Vozne lastnosti:
Največ časa nedvomno vzame segment 'Motor in podvozje', kjer vsakega kandidata dodobra preizkusimo na cesti, se z vsakim zapeljemo na testni krog, ki vključuje umirjen cikel po podeželju, dinamični del, avtocesto in mestno vožnjo. Test se izvede z vsemi vozili naenkrat, s čimer se eliminirajo morebitne razlike glede prometa, vremena in ostalega. Meritveni krog je daljši kot sto kilometrov, pri čemer je že samo mestne vožnje več kot 15 kilometrov. Center varne vožnje na Vranskem je vedno nujno okolje, kjer na res varen način lahko preizkusimo, kako suvereni so predstavniki pri vožnji na meji ali celo preko nje. Slalom je odličen pokazatelj, kako ubogljivo je samo podvozje, kako dober občutek dobi voznik preko volana, koliko je nagibanja in kako komunikativen je krmilni sistem. Pa tudi, kako prožen je sam motor. Slalomu se na poligonu pridruži se vaja losovega testa, kjer je avtomobil nenadoma precej obremenjen, pred začetkom izogibanja oviram pa je potrebno tudi močneje zavreti, s čimer hitro ugotovimo, kako miren in ubogljiv ostane avtomobil pri tem. Izmeri se tudi hrupnost vsakega avtomobila, in sicer na mestu ter pri hitrosti 60 km/h. Levji delež meritev in zbiranja vtisov s tega sklopa pa seveda zajame večtedenska vsakodnevna vožnja, z menjavami vozil med člani.
Asistenčni sistemi:
Točke asistenčnih sistemov smo razdelili v več sklopov. Pri serijskih elektronskih pomagalih smo upoštevali tiste pripomočke, ki so v izbranem cenovnem segmentu najbolj ključni za varno in udobno vožnjo. Torej gre za sisteme, pri katerih bi kupci morali stremeti k temu, da jih imajo, govorimo pa o tem, ali zna sistem AEB za samodejno zaviranje prepoznati tudi pešce in kolesarje, ali ima vozilo radarski tempomat, zadnje parkirne senzorje in sistem lane assist. Med doplačilne sisteme štejemo asistenco za zastoje, samodejni parkirni sistem, opozorilo na prečni promet in podobno ter obenem upoštevamo še cenovno dostopnost teh pomagal. Pri vzvratni kameri dodatno štejejo kakovost slike in pomožne črte, pri žarometih dejstvo ali gre za polni led in če znajo samodejno preklapljati med dolgim in kratkim snopom ter kopico ostalega. Znotraj se preveri, če vozilo že v osnovi ponuja vse bolj priljubljene digitalne merilnike, če so vmesniki v slovenskem jeziku in kako velik je v osnovi sredinski zaslon na dotik. Vse pomembnejše postaja še polje povezljivosti, kjer šteje spremljanje prometa v živo, nadzor avta na daljavo, zaščita podatkov uporabnika, delovanje sistemov Apple CarPlay in Android Auto ter ostalega.
Cena in stroški vzdrževanja:
Tudi ta segment zahteva veliko časa in požrtvovalnosti, saj zajema obiskovanje avtomobilskih salonov in pridobivanje ponudb, pa tudi kompletnih stroškov servisiranja za obdobje petih let oziroma do 150.000 prevoženih kilometrov. Razlike v tem sklopu so v nekaterih segmentih skoraj zanemarljive, pri drugih pa precejšnje, pogosto na račun dejstva, ali je določen avtomobilski predstavnik še čisto nov in svež, ali pa v počasnem izteku svoje življenjske dobe in je njegov naslednik že pred vrati. Strošek zavarovanja je prav tako ena od postavk tega segmenta, pri tem pa upoštevamo dobro kritje in varnega voznika. Torej takšnega z vozniško dobo preko dvajset let in dobro zgodovino brez nesreč. Vključujemo delni in polni kasko, nezgodno zavarovanje in celo zeleno karto.
Nedoločilniki:
Nedoločilniki so lastnosti, ki niso merljive, a še kako pomembne. Večino dobrin ljudje kupujemo pod vplivom čustev in avtomobili niso nobena izjema, pravzaprav so čustvenim nakupom podvrženi celo bolj od marsičesa drugega. Vsakdo ima svojo priljubljeno znamko ali pa ga k nakupu privabi oblika avtomobila, razlogov za izbor določenega je veliko in niso vedno vsi tehtni. To so nedoločilniki. Tukaj ocenjujemo samo obliko avtomobila, kako poseben je takšen predstavnik na cesti, kako močno izstopa, kako se počutimo za volanom takšnega stroja in kako prepričljiv je nasploh paket, ki ga ponuja. Faktor X je denimo eden od ocenjevalnih parametrov tega segmenta. Ti je avtomobil privlačen ali ne, in to ne glede na prostornost, udobje ali kaj drugega, v čemer je morda dober.