Povratek na sceno

In če sem ravno pri stvareh, ki pri avtu z uporabniškega vidika sploh niso pomembne, pri prodaji pa še kako, ker danes itak vse kupujejo oči, se mi zdi, da oblika ni tako prepričljiva, kot bi lahko bila. Suzuki je v zadnjem času že večkrat pokazal hudo oblikovane prototipe in bi lahko bolj pogumno oblikoval serijske avtomobile, tukaj pa vse skupaj izgleda bolj ali manj kopija najuspešnejših predstavnikov tega razreda križancev. Od qashqaija je recimo za točno 3 centimetre manjši. Tako v dolžino, kot širino in medosno razdaljo.

K sreči niti najmanj ne razočara tam, kjer sem vedno najbolj strog. Med vožnjo. Ampak po vrsti... Najprej se boste srečali z 1,6-litrskim dizelskim motorjem z 88 kW (120 KM) in ugotovili, da je glasen. Ko se boste malo vozili, se boste na to navadili, se prepričali, da je dovolj zmogljiv, čeprav tako kot vsi 'turbodizli' v spodnjih vrtljajih len in zato včasih na terenu neodločen pri speljevanju. Ko boste izpraznili PREmajhno posodo za gorivo (47 litrov) in jo šli napolnit, pa boste ugotovili še, da je precej varčen. Kljub štirikolesnemu pogonu ne porabi bistveno več od 6 litrov na 100 kilometrov, kar je dober rezultat.

Kot drugo boste ugotovili, da ima prijeten menjalnik s precej natančnimi gibi, vendar se mora najprej ogreti, saj se precej zatika, ko je hladno kot v tem času. Potem se vam bo zdelo podvozje precej čvrsto, kar pomeni trdo, včasih tudi glasno blaženje na slabih cestah, zato pa zelo dobro lego na lepih cestah, tudi po zaslugi štirivodilne preme zadaj. Mislim, da ima tale SX4 S-cross ene najboljših voznih lastnosti med majhnimi križanci, kar je navadno lastnost, ki jo pri takšnih avtomobilih najbolj kritiziram. Suzuki očitno še vedno zna narediti avtomobil za malo bolj zahtevnega voznika. Dober je občutek na volanu in tudi pogon se lepo in hitro prilagaja razmeram.

Morda niste vedeli, da je zgodovina Suzukijevega štirikolesnega pogona dolga že 45 let. Začela pa se je z jimnyjem, ko je šef znamke Osamu Suzuki želel majhen avto, ki bi se bil sposoben voziti tudi po terenu. No, danes je to vse kaj drugega kot terenski avto, gre pa presenetljivo dobro po večini podlag, če je le dovolj prostora spodaj (16,5 cm od tal). Tudi edini med vsemi ponuja toliko različnih možnosti. Kar štiri, od samodejne za vsak dan, sport za boljšo odzivnost, snow za vožnjo po spolzkem in lock za primere, ko se ustavite in je potrebno speljati iz kakšnega globokega blata ali snega. Če so gume zmožne. Nad 60 na uro pa se potem sam nazaj vklopi program snow, tako da temu suzukiju manjka le ena pomembna stvar za nevešče voznike - pomoč za spuščanje po klancu. Prva prestava je vseeno predolga in na zaledeneli cesti bi to še kako prav prišlo. S tem bi bil tole eden najbolj terenskih križancev, tako pa ga recimo škoda yeti še vedno prekaša. Tudi za sklopko se zdi, da malo preveč trpi na terenu, zato velja razmisliti o samodejnem menjalniku (na voljo samo pri bencinskem motorju), če boste pogosto zavili z urejenih cest.

V kabini že v štartu nisem pričakoval kaj dosti, več ali manj dolgočasno oblikovano armaturno ploščo in merilnike, vse skupaj ni na nivoju najnovejše evropske konkurence, je pa zato enostavno in uporabno, čeprav zelo moti, da se potovalni računalnik nastavlja samo enosmerno z gumbom desno od volana, za kar se je potrebno stegniti. Odlična so odlagalna mesta med sedežema, za spremembo celo uporabna, če spet primerjam s konkurenco. In od slednje ima tale SX4 S-cross tudi precej večji in uporabnejši prtljažnik, ki meri kar 430 litrov. Veliko prostora je seveda še pod polico. Tudi sama kabina je presenetljivo prostorna, celo zadnja klop ni utesnjena za noge, je pa za glavo, če ste visoki.

In če želite uživati v vsem, kar vidite na fotografijah, boste morali kar lepo razvezati svoj mošnjiček. Za 26 tisočakov vas bo ob akcijski ceni olajšal takšen suzuki, da boste lahko imeli led dnevne in ksenonske luči, ki so na voljo samo pri tej opremi elegance. Prav tako ogrevane usnjene sedeže in panoramsko streho z oknom. Morda bo koga zmotilo, da je poleg Fiatovega dizelskega pri SX4 S-crossu na voljo samo še enako velik bencinski, ki ima prav tako 88 kilovatov. In to je to. Pa vsega skupaj štirje paketi opreme. Enostavnost ponudbe pač. Tako kot je sam avto enostaven in mi je ravno zato všeč, bo pa povratek na domačo sceno zaradi napak prejšnjega zastopnika znamke zelo težak. Morda je Suzuki tudi malo prepozno predstavil ta model, ker se je konkurenca že dobro zasidrala, zato pa imajo zdaj kupci še eno alternativo na izbiro, ki povrhu vsega niti malo ne razočara.