Udobje enoprostornika, uporabnost kombija

Nas pa je s kupom opreme odpeljal na salon v Pariz in moram priznati, da se tako udobno še nismo pripeljali tja. Expert tepee je v bistvu potniška različica dostavnika expert, kar pa ne pomeni, da je na poteh manj udoben, čeprav v zadnji vrsti potnike zaradi specifičnega vzmetenja vseeno malo bolj trese kot sprednje. Takšen expert je tudi po merah nekaj posebnega; malo nižji od klasičnih kombijev, hkrati pa malo višji od enoprostornikov, kar je za marsikoga tudi prednost, če mora parkirati v kakšnih nizkih garažnih hišah in podobno. S svojo dolžino (5,13 metra) in širino skoraj 1,9 metra ponuja veliko prostora potnikom, ki je, odvisno od izvedenke, na voljo osmim ali devetim osebam. Naš je imel udobne sedeže za osem oseb, od dostavnika pa se navzven seveda razlikuje po velikih stranskih steklih in zadnjem delu. Pri paketu opreme business so zadnja stekla tudi zatemnjena, tako da imajo potniki nekaj več zasebnosti.

Notranjost je zelo prostorna in tudi največji boste brez težav iztegnili noge in se udobno pripeljali do cilja. Armaturna plošča je plastična, vendar pregledna, s tipičnimi 'pežojevskimi' gumbi in zaslončki. Polica pod stropom nudi kar nekaj kotičkov, kamor lahko spravite drobnarije, zato pa so odlagališča zelo nepraktična ob vozniku. Tega še vedno ne razumem, da tako prostorna vozila nimajo bolje urejenih predalčkov; pri expertu so ali premajhna ali pa takšne oblike, da vse leti iz njih, ko speljete. Moti tudi glasen ventilator prezračevanja, če imate radi tišino v kabini. Celo radijski sprejemnik je na jakosti 1 že preglasen za kakšnega občutljivega potnika. Potniki v 2. in 3. vrsti si lahko sami nastavijo prezračevanje s kontrolami nad svojimi glavami, kar je super, malo manj pa spet, da zvočna izolacija ni tako kvalitetna, da ne bi pri večjih (avtocestnih) hitrostih kar lepo poslušali piša vetra. Vseeno se zaradi oblike karoserije obnese veliko bolje kot večina kombijev. Razočarala nas je še izdelava na nekaterih mestih; oba desna stropna ročaja sta na primer odstopala, zunanji vzvratni ogledali pa se pri avtocestnih hitrostih ves čas treseta. Glede na namembnost vozila bi bil lahko spredaj še en 12-voltni priključek, ki bi skrbel za polnjenje mobilnega telefona poleg navigacije, zato pa še enega najdete v 3. vrsti.

Udobni sedeži in visoko sedenje skrbijo za sproščene dolge vožnje, pri čemer imajo voznik in potniki lep pregled nad okolico. 2,0-litrski dizelski motor, ki proizvede 120 kW, je zelo spodoben in se krasno poda slabi dve toni težkemu vozilu. Kar suvereno se premakne tako z mesta kot potem vzdržuje velike avtocestne hitrosti, še malo bolj pa bi se verjetno z ročnim menjalnikom, ker je samodejni, s katerem je bil opremljen testni, zelo počasen, ima pa možnost ročnega prestavljanja, kar sploh pri prehitevanju pride zelo prav. Vendar je po drugi strani udobje s tem bistveno boljše, zato bi tudi sam vedno izbral avtomatiko. In povrhu vsega expert v tej konfiguraciji na naši poti do Pariza sploh ni bil preveč požrešen; porabil je 7,7 litra na 100 prevoženih kilometrov. In cena? Nižja od kakšnih prestižnih enoprostornikov, pri katerih nikoli ne bi dobili toliko prostora. Testni, s podaljšano medosno razdaljo, najboljšim nivojem opreme ter zmogljivim motorjem, stane 34.160 EUR. Za osnovni model s podaljšanim medosjem boste odšteli 6 tisočakov manj, najcenejši s kratko medosno razdaljo pa stane le še 24.310 EUR.