Gremo po vrsti. Če bi vedeli, bi vam rade volje povedali, komu lahko pripišemo zasluge, ampak nimamo pojma. Skoraj vsak avtomobilski izum lahko izsledimo, patentov za njih je namreč več kot sto tisoč. Skoraj zagotovo pa lahko trdimo, da so se prva vrata pojavila na kakšni kočiji s parnim pogonom. Večina avtov iz 19. stoletja jih sploh ni imela, saj so morali varčevati pri teži, ker so motorji bili vse prej kot zmogljivi, in pa zato, ker ideja varnosti na cesti sploh ni obstajala. Normalno, ko pa tudi hitrosti niso bile smrtonosne. Mogoče tudi zato, ker so imeli dosti dela že z razvojem primernega pogona. Takšna vrata, kot jih poznamo danes, torej s pomičnim steklom in dvema tečajema, pa so se pojavila prvič leta 1907 na električnem avtu detroit electric. Pa še takrat se niso prijela, saj je bilo kar nekaj Fordovih modelov T iz leta 1909 brezvratnih. Takrat so potniki pač morali imeti varnostna očala in obleke, za katere se niso preveč sekirali, saj so bili redno bombardirani z zaplatami blata in kamenjem. No, šele leta 1923 so se vrata začela bolj zaresno pojavljati.
BMW isetta Taprva vrata so bila tako težka, da jih je bilo težko zapreti in odpreti, lažja, bolj praktična, so prišla kakšno desetletje kasneje, ampak so bila tako fragilna, da so se hitro poškodovala že ob normalni uporabi. Že takrat so ljudje lahko uživali ob dizajnih vrat, ki jih poznamo danes, ampak skozi desetletja je nastal prenekateri čuden izum, kot so, na primer, tale vrata na BMW-ju isetti; in tudi tista na goggomobilu dart, ki jih sploh ni. Ti dizajni se seveda niso obdržali, mnogi čudni pa so se in jih še vedno najdemo na eksotih.
alfa romeo carabo Pa si jih nekaj poglejmo. Vsi poznate tista na lamborghinijih, ki se odpirajo navzgor. No, pravimo jih škarjasta vrata in so najbolj kul od vseh. Niso pa jih naumili prvi pri Lamborghiniju, temveč drugi Italijani pri Alfi Romeo, leta 1968, če smo natančni, na modelu carabo. Vrata so podobna kot metuljasta, le da se odpirajo čisto vertikalno in imajo tečajo na dnu A-stebričkov, za razliko od navadnih pa je z njimi lov na dekleta smešno preprost.
S samomorilskimi vrati pa morda malce manj. Včasih so bila ta najpogostejša in so tista, ki se odpirajo nazaj. Recimo, Oplova meriva in rolls-royce ghost jih imata še zdaj. Torej, tečaje imajo nameščene na zadnji strani vrat in se odpirajo v nasprotni smeri, kot ste vajeni. Prvič so se pojavila na Fordovem modelu B leta 1930, pa tudi na nekaterih avtih znamke Dodge, Bugatti, tudi fiat 600 jih je imel. Pa so spoh smiselna? Niti ne. Imenujejo se samomorilska, ker če so se odprla med vožnjo in so jih nič hudega sluteči potniki želeli zapreti, jih je vrglo ven iz avta.
ferrari enzo
Metuljasta vrata je prvi zrisal Jean Bugatti leta 1939 in so dobila ime po metulju, ker so mu pač podobna. Tečaji so nameščeni na strehi avtomobila in se vrata torej odpirajo navzgor, vendar obenem zarotirajo navzven. So super draga in jih zato imajo le avtomobila kova enzo ferrari ipd.
Vrata 'gull-wing' imajo tudi tečaje na strehi in so se prvič pojavila pri Mercedes-Benzovih dirkalnikih leta 1952. Tečaji so zopet na strehi vozila, vrata pa se enostavno odprejo gor, brez kakršnekoli rotacije. Če je dizajn praktičen ali ne, je stvar debate, je pa res, da poleg drsnih vrat zavzamejo najmanj prostora ob odpiranju, zato so super za parkiranje pred nakupovalnimi središči. Škoda le, ker jih vaš avto nima. Slednje vzamemo nazaj, če vozite mercedes-benza 300SL, peugeota 905, aston martina bulldog ali deloreana.
peugeot 1007 Drsna vrata pa so zgoraj in spodaj nameščena na tračnice, zato horizontalno drsijo po zunanji strani karoserije. Dizajn so naumili pri podjetje Kaiser Motors leta 1954, danes pa jih najdemo predvsem na tistih bolj družinskih predstavnikih avtomobilske struje, kombijih in neslavnemu peugeotu 1007.
To je povečini to, so pa tudi še razni umotvori, kot je tale spodaj, ki niti ne vemo, kako bi ga poimenovali. Angleško govoreči jim pravijo vrata 'canopy'. Morda baldahinasta? Kakorkoli, gre za izjeme in posebnosti v avtomobilskem svetu, ki služijo izključno estetiki in 'vau-učinku'.
Vrata pa sicer ne služijo samo obrambi pred vetrom. No, včasih so, tam nekje v 60. letih prejšnjega stoletja pa so jih začeli ojačevati. Avtomobilska so verjetno edina vrata, ki se tako drastično razlikujejo na obeh straneh. V notranjosti morajo poskrbeti za udobje, zato imamo običajno plasti usnja in blaga, razne gumbe z različnimi komandami, ambientalno osvetlitev, tudi zračne blazine; zunaj pa je pač pločevina, da izgledajo enako kot ostali avtomobilski paneli. V sredini, znotraj med drobovjem pa imamo prečne palice, ki posrkajo energijo ob trku, kup kablovja in jekleno konstrukcijo, ki je del karoserije.
Vsaka vrata imajo tudi zapah, teh je ogromno različnih modelov, in kljuko, ki se običajno potegne navzven za odklep. Včasih so bili namesto teh gumbi in se je rado zgodilo, da se je v nesreči kdaj ta gumb pritisnil in je potnike zmetalo ven, zato so tisti dizajn hitro opustili. In katera vrata so najboljša? Ne vemo. Verjetno tista, ki ti najlepše izgledajo. Aja, mogoče tista od rolls-royca, ker so električna in se ni treba namučiti ob zapiranju.