LED-žarometi

Vsaka tehnologija ima namreč svoje obdobje in tudi LED-svetila bomo najbrž dokaj kmalu zamenjali z novejšo tehnologijo, zaenkrat kaže na to, da z laserskimi lučmi. A do takrat bo preteklo še nekaj časa in trenutno so zadnji krik mode, pri čemer ne ciljam na tiste 'ledice', ki ste jih pred leti kot dnevne luči videli na kakšnem audiju, dandanes pa jih marsikdo rad naknadno vgrajuje na svoj avtomobil. Izgledajo ceneno in v večini primerov je avtomobil le grši. Govorim predvsem o LED-svetilih kot primarnem viru razsvetljevanja okolice, ta tehnologija je namreč vse pogostejša in prihaja tudi v vozila srednjega in nižjega cenovnega razreda. Ni pa ta način razsvetljevanja povsem nov, poznamo ga namreč že od leta 1962.

Pravzaprav so fenomen razsvetlitve predmeta s pomočjo električnega toka odkrili že leta 1907, a prva svetilna dioda je luč sveta ugledala leta 1962. Sovjetski inovator Oleg Losev je leta 1927 prijavil patent prve led sijalke, a do prave izdelave takrat ni prišlo, prvo je leta 1962 tako izdelal Nick Holonyak. S pravim plinom v sijalki je uspel poustvariti le rdečo barvo, ostale pa so v naslednjih letih počasi dodajali ostali inovatorji.

Tehnologija je počasi napredovala in barve niso bile več problematične, v avtomobilskem svetu pa smo LED-sijalke začeli videvati v obliki dnevnih luči, medtem ko so primarni vir svetlobe običajno zagotavljale klasične žarnice ali ksenonske sijalke. Danes ima v obliki 'ledic' dnevne luči že skoraj vsak nov avtomobil, kot rečeno, pa so vse pogostejše LED-luči za glavno osvetljevanje. S pregrešno dragih se je tehnologija preselila tudi na avtomobile, kot sta seat leon ali peugeot 308, torej prihajajo v širšo uporabo tudi v segmentu vozil, ki jih ljudje množično kupujemo.

Kaj dejansko je LED-sijalka? Gre za diodo, ki je vpeta na matično ploščo in ko skoznjo spustimo električni tok, zasveti. Glavna razlika je, da v diodi ni občutljivih delov, ki bi bili ob delovanju ali premikanju podvrženi poškodbam, posledično pa je življenjska doba LED-diode izjemno dolga. Zdrži namreč med 25.000 in 50.000 delovnih ur, kar pomeni, da bo ob 12-urni vsakodnevni uporabi lahko zdržala celo okoli enajst let. Obenem je njena prednost še varčnost, saj že ob majhni napetosti LED-sijalke svetijo močno in v primerjavi s klasičnimi halogenskimi porabijo le okoli petino njihove energije ali celo manj.

Posamezna dioda namreč porabi le okoli 3 vate, običajno pa jih najdemo v grozdu in skupaj poskrbijo za odlično svetilnost. V primeru, da na avtomobilu opazite del nedelujoče luči, običajno ni odpovedala led-dioda, ampak del matične plošče. Včasih celo zaradi segrevanja, saj se kljub zmotnemu mišljenju LED-diode tudi segrevajo, a običajno gre toplota v obratno smer in sicer nazaj do vpetja, zato imajo nekatere plošče večje hladilne reže. Tretja prednost, poleg dolge življenjske dobe in majhne porabe energije, je odlična svetilnost in zmožnost hitrega prilagajanja oblike snopa. Na avtomobilih LED-svetila zmorejo svetiti več sto metrov daleč, ob pravilni podpori pa zmorejo tudi hipno prilagajati snop. Audijev matrični LED pomeni, da se z ugašanjem in prižiganjem posamezne diode snop preoblikuje, v tem primeru pa je lahko okolica razsvetljena, del ceste, po katerem se nam približuje drugo vozilo, pa zasenčen.

LED-svetila so torej zadnji krik mode, lahko pa ste kje ujeli tudi kratico OLED – v tem primeru gre za Organske LED-diode, ki niso tako omejene s pošiljanjem električnega toka v točno določenem zaporedju. Poenostavljeno povedano, bistveno bolj so prilagodljive, ploščo z OLED-tehnologijo lahko zvijamo in ji namenimo obliko, ki nam je všeč. In nedvomno bodo pred prihodom laserskih luči tudi organske diode postale bolj razširjene. Ene od trenutno najbolj znanih prototipnih OLED-luči so BMW-jeve iconic lights na modelu M4.