Nekaj se jih najde, ni pa jih ravno veliko

BMW 2002

Avtor prispevka: Anže Jereb

Pred leti sem na dopustu v Kaliforniji pri enem od sosedov zagledal dirkalni BMW 2002 in čeprav me je malo skrbelo stopiti na njegovo dvorišče, saj veste kakšni so in kako radi mahajo z orožjem, sem to storil.

Deli Natisni

Nekaj se jih najde, ni pa jih ravno veliko

Foto: Gašper Miš

8. 2. 2017 ob 8:00

Komentarjev: 0

Blaž Tomažin

Zaključek zgodbe se je zgodil dobro uro in pol zatem, ko sem lastniku rekel hvala za prijetno čvekanje, in ob kopici novih podatkov v glavi ter s širokim nasmehom odhitel domov. Ker mi je bil ta model všeč že prej, po pogovoru pa še bistveno bolj, smo podobnega enostavno morali pokazati v oddaji. Blaž Tomažin ima lepo obnovljenega in atraktivnega, z njim pa se vozi praktično vsak dan.

Blaž, vgrajuješ le originalne dele?

Pravzaprav ja, ker samo s takšnim načinom obnove dejansko avtomobil pridobi na vrednosti oziroma jo obdrži, včasih pa so originalni deli sploh edini, ki so na voljo. Oddelek BMW classics zagotavlja, da je za starejše avtomobile na voljo še večina rezervnih delov, za tega jih dejansko ni težko dobiti, vsaj 90 odstotkov jih dobim tam, sicer pa jih poiščemo v kakšni tuji specializirani trgovini. V najslabšem primeru celo na kakšnem odpadu, čeprav teh modelov ni ravno veliko na odpadih, sem ter tja kakšen kos naredimo kar sami.

V kakšnem stanju je bil ob nakupu?

Hja, pripeljali smo ga iz okolice Splita, bil pa je v precej slabem stanju, zato smo ga potem postopoma, kos za kosom, popravljali in restavrirali. Zlasti notranjost je bila uničena in tudi mehansko ni bil ravno v odličnem stanju, je šlo kar precej ur dela vanj, da je takšen. In seveda ni čisto identičen originalu, nekaj sprememb je vseeno, ampak te so moja muha, mi je takšen bolj všeč. Že k tlom je malce bolj pritisnjen od originala.

Kakšen motor je pod pokrovom?

V bistvu je originalni, torej takšen, kot je bil ob izdelavi. Oznaka je M10, to pa pomeni, da ima dva litra delovne prostornine in v tem primeru en uplinjač. Skupno je to dovolj za okoli 100 'konjičkov' moči, kar niti ni tako malo, če upoštevam, da je avtomobil relativno lahek. Okoli 960 kilogramov tehta, zato je bolj živahen, kot bi mislili le ob prebiranju tehničnih podatkov. Zadnji pogon pa doda piko na 'i'.

Je veliko takšnih avtomobilov pri nas?

Nekaj se jih najde, ni pa jih ravno veliko. Mislim, da bi bili pri štetju dovolj prsti ene roke. Ta moj je na cesti šele dobrega pol leta, sicer pa je pri meni že leto in pol, ampak je bil vmes pač deležen prenove. Kupil sem ga z enostavnim namenom, da se bom z njim vozil vsak dan, nisem ga hotel le gledati v garaži in se z njim, kaj vem, ob nedeljah zapeljati le na kratek izlet. Skoraj nič me ne ustavi, razen morda toča, tudi s kolegi, ki imajo ravno tako starodobnike, se radi peljemo na malce daljše poti. Zaenkrat me še nikjer ni pustil na cedilu in vse skupaj deluje brezhibno.

Kakšno stvar v avtu pogrešaš?

Glede na to, da je letnik 1973, je jasno, da novodobnih elementov v njem ni. Recimo klimatske naprave. Pogrešam je niti ne, čeprav je fin pripomoček, pač, odprem okno in se ohladim na takšen način. Je pa pri starodobnikih vedno kaj, kar bi še popravil ali pa zamenjal. Čeprav sem s tem zelo zadovoljen, mi misli na trenutke uhajajo k močnejšim motorjem, ki so bili takrat serijsko na voljo v tem modelu, pa čeprav motorja najbrž nikoli ne bom zamenjal. Tudi porabe, ki je vedno okoli 10 litrov, se navadiš.