Pospeški so za današnji čas smešni

Fiat 1100e

Avtor prispevka: Anže Jereb

Uf, kolikokrat sem pod raznimi kozolci že videl ležati avtomobilske karoserije v obupnem stanju. In šel gladko mimo, ker v njih nisem videl potenciala. Ivan Družina ima bolj vešče oko in zato je s kupa rjaste pločevine obrisal prah ter po petih letih dela obudil pravega lepotca.

Deli Natisni

Foto: Miha Kokalj

15. 6. 2016 ob 9:00

Komentarjev: 0

Ivan Družina

Pravi, da je dolgo časa iskal prav takšen model, ker mu je izjemno všeč. Gre za fiat 1100e in po fotografijah sodeč je bil pred prenovo v obupnem stanju, Ivan pa pravi, da ni bil tako slab in je v njem takoj videl potencial. Vseeno je preobrazba zahtevala pet let dela, izdelavo kopice novih elementov in menjavo slehernega vijaka. A se je obrestovalo, saj je zapuščeni 1100e ponovno zaživel in je sedaj enako lep, kot takrat, ko se je pred 64 leti rodil prvič.

Ivan, rekel si, da si si želel prav tega modela?

Res je. Fiat je v tistih časih seveda izdeloval kar nekaj modelov, ljudje morda še najbolj poznajo malo balillo, teh pa je bistveno manj. Želel sem avtomobil, ki vsaj po obliki še vedno spominja na predvojne čase, čeprav so ga izdelali pozneje. Takšna je tudi balilla, a je teh na cestah še precej in me zato manj mika, pa tudi manjša je in ima šibak motor, tole pa je pravi stroj, ki se še danes lahko povsem spodobno hitro premika.

Zdaj verjamem, da se, ampak dela z obnovo je bilo veliko?

Ogromno. Pet let in krepko preko tisoč delovnih ur. Večino stvari sem popravil ali izdelal kar sam, pravzaprav je le ličarsko obnovljen drugod in notranjih tapet nisem izdelal sam. Ostalo pa skoraj vse. Zamenjal sem vse vijake in večino sestavnih delov vozila. Nekaj sem jih kupil novih, določene pa je bilo potrebno ponovno izdelati, saj niso na voljo. No, pet let dela in rezultat je tu, enak originalu, ker drugačnih sprememb nisem hotel. Na fotografijah pred prenovo morda res izgleda zelo slab, a niti ni bil v tako groznem stanju.

Je to tvoj prvi starodobnik?

Ne, že tretji. Zato je žena že navajena, da me večino časa najde v delavnici. Ampak nima pripomb, morda je celo vesela, da sem doma in ne v kakšni gostilni. No, 1100e je moj tretji starodobnik, z njim pa se z veseljem voziva oba, tudi žena. Imava celo posebna oblačila, da vanj res 'paševa' in se potem naokoli prevažava v stilu iz petdesetih let.

Praviš, da je spodobno hiter še danes?

Je. Motor ponuja okoli 25 kW moči, torej 35 'konjev', kar je seveda za današnje čase smešno malo. Ampak je vseeno najvišja hitrost skoraj 110 km/h, čeprav se več kot kakšnih 80 ali 90 kilometrov na uro ne vozim, ga je škoda. Tudi pospeški so za današnje čase smešno počasni, do stotice bojda potrebuje 42 sekund. To je avtomobil, s katerim se je prijetno peljati počasi, sicer je motor kar glasen. Ampak še vedno zmore udobno peljati štiri osebe in ga dodatna masa niti ne utrudi. Za kakšne poroke je krasen.

Se veliko voziš?

Na leto naredim nekaj tisoč kilometrov, ob takšnih lepih sončnih dnevih se z njim zapeljem z veseljem. Ampak ne posebej daleč, med daljšimi potmi je denimo vožnja iz Kopra do Ljubljane in nazaj, seveda po podeželskih cestah, ne po avtocesti. Zato vse skupaj traja dlje in daljše vožnje te tudi utrudijo. To pač ni sodoben avtomobil, kjer se le pelješ, ampak je dela med vožnjo vseeno malo več. Je pa zanesljiv, do sedaj me niti enkrat še ni pustil na cedilu.

Si ga restavriral z namenom prodaje?

Pravi ljubitelji starodobnih vozil teh ne obujamo nazaj v življenje zato, da bi jih potem prodajali, temveč zato, ker so nam pri srcu. Se tudi ne bi izplačalo, v tega lepotca je vloženih na tisoče delovnih ur, veliko stroškov je nastalo tudi z nakupi in izdelavo sestavnih elementov, vrednost takšnega v odličnem stanju tega ne bi povrnila. A se s tem ne obremenjujem, kot rečeno ga imam zato, ker mi je neizmerno všeč in uživam v vsakem kilometru vožnje z njim.