Lepota dirkaške zgodovine

Austin-healey 100-6 BN4

Avtor prispevka: Jure Cehner

Okoli Črnega Kala je na vsake kvatre moč opaziti bledo rumenega lepotca, ki vam bo ukradel dih. Na znački piše Austin-Healey, za volanom pa bosta zagotovo Simon ali njegova žena.

Deli Natisni

Foto: Miha Kokalj

18. 6. 2015 ob 8:00

Komentarjev: 0

Simon Dodič

Starodobniki niso le naša kulturna zapuščina, temveč osebni proizvod trdega dela in znoja naših prednikov, spomenik preciznemu rokodelstvu. Restavriranje in spoštovanje njihovega dela je največji poklon, ki ga lahko namenimo njim in zgodnji avtomobilski industriji in Simon s Črnega Kala se tega še predobro zaveda. S svojimi rokami namreč obuja pozabljene starodobnike in eden lepših, ki je v drugo prišel izpod njegovih dlani, je zagotovo austin-healey 100-6, naslednik slovite 'stotke', ki je na platnu dirkaške zgodovine 11. junija leta 1955 pustila tudi enega najtemnejših pečatov.

Kaj nam lahko poveš o zgodovini lepotca?

Znamka Austin-Healey je nastala leta 1952, ko je Anglež Donald Healey, ki je bil avtomobilski inženir, oblikovalec in tudi dirkač, sklenil sodelovanje z Leonardom Lordom. Ta je bil iz podjetja BMC, ki ga je obvladoval Austin. Avtomobil je še pred sklenitvijo tega dogovora razvil in oblikoval Donald Healey, poimenoval ga je healey 100, a čez noč je to postal austin-healey 100. 'Stotke' so bili vzdržljivi dirkalni avtomobili za dirke na dolge proge tistega časa, kot sta bili Mille Miglia in Le Mans. Čeprav so bili to tovarniški avtomobili, so se morali spopadati z namensko izdelanimi dirkalnimi prototipi, kot sta bila jaguar C-type ali aston martin DB3S type.

Je pa 'stotka' antagonist enega najbolj mračnih poglavij v dirkaški zgodovini, kajne?

Res je, austin healey 100 je bil vpleten v najhujšo nesrečo v zgodovini dirk, ki se je zgodila leta 1955 na 24-urni dirki Le Mansa. Pierre Levegh je za volanom mercedes-benza 300 SLR pri hitrosti 240 kilometrov na uro trčil v zadnji levi del austina healeyja 100, ki ga je vozil Lance Macklin. Silovit trk je privzdignil mercedesa in ta je poletel čez varovalno ograjo, se ob trku z njo dodatno raztreščil na več delov, ki so nato pot nadaljevali neposredno skozi množico gledalcev. V nesreči je umrl voznik Levegh, 83 gledalcev, več kot 120 pa je bilo hujše poškodovanih. Šlo je za neopisljivo tragedijo, ki pa se je moramo spominjati, da se kaj podobnega ne bo ponovilo.

Ampak tvoj austin-healey ni taisti model, ki se je kalil na teh slovitih dirkah, kajne?

Ne, jaz vozim kasnejši model austin healey, in sicer 100-6 BN4 iz leta 1957 in s 6-valjnim, 75-kilovatnim motorjem. Gre za naslednika 'stotke'. Ta model nima takšne dirkaške zgodovine in pedigreja, kot ju imajo modeli 100, ki so imeli 4-valjne motorje in ki so bili lažji in manjši. Ima pa še vedno krasno dirkaško 'evergreen' obliko in super držo na cesti. Izdelanih je bilo 14.436, proizvajali pa so jih v letih od 1956 do 1959.

Le kako je našel pot do tvoje garaže?

Odkar pomnim, sem velik ljubitelj starodobnikov in ko sva nekoč z ženo na dopustu naključno videla avstrijskega turista s tem avtomobilom, sva se v ta model zaljubila na prvi pogled. Tako se je začelo naše raziskovanje. Takrat je bil za nas delujoč in obnovljen austin-healey 100-6 BN4 zaradi visoke cene nedostopen, zato sva se odločila, da kupiva takšnega za totalno obnovo. Se je zdela bolj smiselna poteza, kajti sam se ukvarjam z obnovo avtomobilov. Avto sva kupila na Nizozemskem, bil pa je uvožen iz ZDA kot večina austin-healeyjev dandanes. Večina jih je čez lužo, ker je bil največji del proizvodnje v povojnih časih prodan v ZDA.

Kupil si ga torej v popolnoma dotrajanem stanju?

Tako je. Na njem je obnovljen prav vsak delček in panel. Podviga sem se lotil z velikim veseljem in popolnoma sam, saj je to moja dejavnost in obenem tudi hobi. Seveda ob budni pomoči prijatelja in zanesenjaka, brata in žene. Obnova nam je bila prav v takšno veselje, kot nam je zdaj vožnja. In že samo občudovanje, avto pač izgleda fantastično.

Kaj ti je poleg krasne oblike še najbolj všeč na njem? In koliko ga dejansko voziš?

Vožnja, itak! Največji užitek v vožnji mi predstavljata njegova moč in zvok. Na vzponih ali v ovinkih mu nikoli ne zmanjka navora, zvok pa je tako intenziven, kot da se pelješ pod pokrovom motorja zraven šestih valjev in dveh SU-uplinjačev. To so bili še dobri stari časi pred zvočnimi izolacijami v kabini. Vozim ga pa ne pretirano veliko, vendarle gre za starodobnika. Na leto naredimo le kakšnih 2.000 kilometrov. Vozimo se na srečanja, na posebne dogodke, kakšne poroke in mogoče kdaj pa kdaj na nedeljski izlet. Sicer pa avto stoji pokrit s pokrivalom v garaži. To pa tudi zato, ker moram nameniti nekaj časa in kilometrov še drugim starodobnikom v družini.

Drugim starodobnikom?

Seveda. Od vseh avtomobilov imam najraje oldtajmerje, ker sem mnenja, da so vzdržljivi, večni ter vsebujejo trud in ročno delo mojih prednikov. Imam še fiata 600 multipla, ki je luč sveta ugledal leta 1956, in fiata 1900 iz leta 1953. Fiati iz tistih časov so krasni, še posebej multipla, ki je čudni obliki navkljub neprimerljivo lepša kot zdajšnja. Nisem pa še povsem zadovoljen z vsebino moje garaže, nekoč si želim imeti še aston martina DB2, letnik od 1950 do 1953. Zame je to popoln avto s popolnim dizajnom, robustnim motorjem in zelo pikolovsko izdelavo. Nekoč, do takrat pa bo zagotovo še veliko restavratorskih podvigov.

1 / 17

Tehnične specifikacije

Tehnični podatki

tehnični podatki	austin-healey 100-6 BN4 four seater, letnik 1957
vrsta motorja	bencinski, šestvaljni, vrstni
prostornina v ccm	2639
moč v kW (KM) pri vrt./min	75 (101)
menjalnik	ročni, štiristopenjski
pogon	na zadnji kolesi
največja hitrost v km/h	185
pospešek 0-100 km/h v s	11,8
poraba v l/100 km	12 in več
cena novega vozila v EUR	1.054 GBP
zdajšnja vrednost v EUR	40.000 - 60.000 GBP