Reinkarnacija legende

Renault 5 alpine GR2

Avtor prispevka: Jure Cehner

Če smo kot otroci obsedeni z neko stvarjo, se bo zasvojenost v odraslih letih samo še potencirala. V Aleksandrovem primeru gre za izpušne hlape, proti zasvojenosti pa se nima namena boriti, zato si je omislil reli-petko.

Deli Natisni

Foto: Anže Jereb

18. 11. 2014 ob 5:00

Komentarjev: 1

Saš Zevnik

Če si že kot majhen otrok izpostavljen fletnim zadevam, kot so izpušni hlapi, cviljenje gum, leteči avti in v prah zavite makedamske serpentine, lahko staviš, da boš kasneje hlape požiral samo še z večjim apetitom. Nekaj podobnega se je zgodilo z Aleksandrom, oz. Sašom za vse bližnje, ko je bil pahnjen v svet relija že kot mulc. Ker pa gre za prav fino zasvojenost, se je nikakor ne bo poskušal znebiti, temveč v celoti zadovoljiti. S petko, ki sedaj izgleda na las podobna tisti, s katero je na reliju Saturnus vozil Brane Küzmič.

Saš, kdaj si se prvič srečal z relijem?

Že kot desetletni fantič sem se prvič srečal z relijem, ko me je oče vzel s sabo na reli Saturnus. Ah, kako sem imel rad to brnenje, niti približno pa se mi še ni sanjalo, da lahko ta adrenalinski šport tako zasvoji človeka. Kot najstnik sem bil sodnik zavojev, kasneje tudi mehanik v spremljevalni ekipi staroste jugoslovanskega relija, posadke Vidic - Klemenčič, še kasneje, ko sem opravil vozniški izpit, pa me je legenda relija, Mitja Klemenčič, povabil v njegovo ekipo kot sovoznika. Tako sem v letih od 2001 do 2006 aktivno kot sovoznik zelo uspešno nastopal v reliju na slovenskih in evropskih prvenstvih.

Kako pa si nato naletel na to superpetko?

Zgodba z Alpino se je začela po moji»upokojitvi«. Ker sta me adrenalin in bencin zasvojila do te mere, sem začel z iskanjem primernega vozila. Na začetku sem nameraval narediti reli-katrco, potem so mi kolegi odsvetovali, češ da je to preveč zapleten postopek. No, nato sem našel staro alpino, ki se ji nisem mogel upreti. Inspiracijo za ta avto sem našel na škatli od Saturnusovih meglenk, na kateri se je bohotila slika Braneta Küzmiča, ki je na začetku 80. let na Rallyu Saturnus vozil ravno tak avto, leto kasneje pa ga je uspešno vozila še najbolša reli-voznica bivše Jugoslavije - Romana Zrnec. No, ko je enkrat bila takrat še običajna petka v moji lasti, se je lahko delo pričelo.

Povej nam kaj o avtu.

Ta alpina je letnik 1980 in ima certifikat starodobnega vozila. Motor je zaenkrat še serijski, se pravi 1,4-litrski in proizvede 63 kilovatov, kar je 94 'konjev', kmalu pa bom namontiral motor GR2, ki naj bi s pomočjo dveh dvojnih uplinjačev weber 45 in Kentove odmične gredi skupaj s kovanimi bati zmogel 96 kilovatov, kar je približno 130 'konjev'. GR2 se od serijske alpine razlikuje še po širših blatnikih, po podvozju, ki ima poleg torzijskega vzmetenja še amortizerje-blažilnike z vzmetmi. Potem ima spredaj še prisilno hlajene zavorne diske, električno črpalko za gorivo, prekate v posodi za olje, zaporo diferenciala v 5-stopenjskem menjalniku, varnostno kletko, gasilni sistem, skratka, vse kar imajo vsi pravi avtomobili za reli. Po mojih podatkih je zaenkrat edini v Sloveniji, po Evropi pa se je ohranilo še nekaj ducatov teh primerkov.

Vozi se verjetno precej drugače kot običajna petka, kajne?

Vsekakor. Avto je zelo trd zaradi samega podvozja, ima vse štiri amortizerje z vzmetmi češke znamke Protlum. Vožnja spominja na pravi dirkalnik, poleg podvozja je tu še zelo glasen izpuh, vendar vse po predpisih. Zdaj še ne leti tako, kot bi želel, sem pa ravno nekaj dni nazaj končno dobil en vitalni del, to so 'štangice' za odpiranje ventilov, tako da bo delo končno lahko steklo in bom dobil tistih želenih 130 'konjev' in oznako GR2. Ampak tovrstni projekti so seveda popolnoma odvisni od prostega časa in prepotrebnih financ, zato zna vse skupaj precej trajati.

Predelav se lotiš sam ali zaupaš delo komu drugemu?

Odvisno. Kar se tiče del na samem motorju, to strokovno delo raje zaupam mehaniku Žigi Pikšu, ki ima za takšne podvige dovolj kilometrine. To je človek, ki bo v prihodnjih dneh poskrbel za težko pričakovanih 130 vrancev. So pa določene stvari, ki se jih tudi lotim sam oz. s prijatelji. Ene od teh so bile prej omenjene 'štangice', ki se zvijajo ob prekomernem priganjanju motorja v visoke obrate, zato smo skupaj s prijatelji naredili nove, močnejše.

Pravilno, če si ne bi sam umazal rok, bi mu težko rekel svoj hobi. Zadnje besede?

Kmalu bi se zgodilo, da tega projekta sploh ne bi posneli, kajti ko sem avto prvič pripeljal na dvorišče, sem bil tako neučakan, da sem se z neregistriranim in brez sedežev kar na gajbi piva odpeljal na poskusno vožnjo. Skupaj s svojim takrat še 13-letnim sinom. Ja, precej neodgovorno, se strinjam. Pač me je zanimalo, če motor dela. Po treh kilometrih se je avto ustavil, ker se je motor vžgal, namreč bencinski hlapi so pod pokrovom motorja zagoreli, ker ni bilo posode za zračni filter. Ogenj sem moral gasiti z blatom, ki sem ga našel ob cesti. No, ročni gasilni aparat mi od takrat ne manjka več v avtu.

Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil še vsem prijateljem in še posebej moji lepši polovici, ki mi stoji ob strani in me razume, ko se ukvarjam z mojo ljubico.

1 / 18

Tehnične specifikacije

Tehnični podatki

tehnični podatki	renault 5 alpine GR2
vrsta motorja	bencinski, štirivaljni, vrstni, 2 ventila na valj
prostornina v ccm	1.397
moč v kW (KM) pri vrt./min	63 (94)
menjalnik	ročni, petstopenjski
pogon	na sprednji kolesi
največja hitrost v km/h	173
pospešek 0-100 km/h v s	okoli 8
povprečna poraba v l/100 km	?
cena novega vozila v EUR	?
zdajšnja vrednost v EUR	?