Samo Regent Samo ima v garaži pošastno vozilo, s katerim se raje ne vozi po vsakdanjih opravkih, saj lahko mimogrede poruši kakšno klopco ali s hropotom V8-motorja spravi v jok nič hudega sluteče otroke. Terenska vožnja mu je strast, kajti pravi, da se je že zdavnaj spametoval in nehal priganjati avte po cestah. Hobi premagovanja kamnov in strmih klancev je varnejši, zanimivejši in še družino lahko popelješ na čudovite lokacije za piknik, ki jih v kakšni luzini niti približno ne bi mogel.
Takšne pošasti seveda nismo mogli zavrniti. Kaj sploh je?
Tale moj čistokrvni in starošolski terenec je letnik 1973 in zna ukrasti pogled ali dva. Verjetno najbolj zanimivo dejstvo, ki se suče okrog njega, je, da je edini v Sloveniji in eden od samo nekaj desetih po svetu. Land rover lightweight ali air portable series 3 V8 je nekako celotno ime vozila, ampak rambo mu bolj pristoji. Še vedno je razvidno, da gre za bivše vojaško vozilo angleške vojske za posebne potrebe in še bolj posebne terenske lokacije. V osnovi je bil narejen za prevoz s helikopterjem, zato tudi air portable, kar pomeni, da je prenosen po zraku, sicer pa so te avte predelali za vse transportne potrebe. Od specialcev, navadne pehote do letalonosilk, vsi so jih uporabljali. Ena verzija je imela celo montirano bazuko z dvodelnim sprednjim steklom! Škoda, da nimam tega, bi sosedje končno dali mir. Ljudje na cestah se pa že tako čisto refleksno umikajo. Dober občutek.
Bi si potem človek kar želel katerega politika za soseda. Zakaj si sploh kupil ta avto?
Torej, vprašanje, ki je verjetno najbolj na mestu. Zakaj, zaboga, sploh hočem tak avto? Na kratko, ker je vse, kar sem iskal. Poceni registracija, ohranja dediščino in filozofijo Land Roverja in odličen je na terenu za piknike z družino. Govorim o izkoriščanju slabo urejenih gozdnih poti, ne pa o offroad tekmovanjih ali brezglavem uničevanju narave. Kot ljubitelj teh vozil in zagrizen član kluba Land Rover Slovenija sem iskal primeren avto zase. Z nekaj ročnimi spretnostimi in precej dobre volje sem se lotil delne obnove, ki sploh še ni končana, je pa avto vozen in služi svojemu namenu, kar ste tudi videli, ko smo snemali prispevek za oddajo. Skratka, super zadeva, še posebej, ko imaš mlado družino in sedenje pred televizijo ob sončnih popoldnevih ni opcija. Ni ga lepšega, ko ti otrok pokaže na nek hrib in ti ga samo vprašaš, po kateri poti bi se rad peljal.
Super preživljanje prostega časa. Povej nam kaj o njegovi opremi.
V redu, pa dajmo še kakšno o avtu samem. Izstopa, to je dejstvo. Še posebej, ker odstopa od osnovne oblike land roverjev in ima volan na desni strani. Vsa dodatna oprema tudi ni stalnica pri teh modelih, namreč ima smernike, ogledala, stikalo za zatemnitev armaturke ob vožnji z očali za nočno gledanje, CB postajo in pa tudi vžigalnik za cigarete ter brisalce. V bistvu je izjemno luksuzen! Nima pa gretja, greje ga kar V8 motor, niti radia, ki ga itak ne bi slišal, tako da se zaradi tega ne sekiram kaj dosti. Dodali smo mu GPS, da vsaj približno vem, kako hitro se peljem, ker merilnik ne dela, poleg tega pa je še v miljah. Ob nakupu ni imel varnostnih pasov, te sem kasneje tudi dodal jaz. V vojski očitno ne računajo na to, da se bodo vojaki čelno zaletavali. S sabo vozim štiri gume, klima je pa, hja, zunanja. Oziroma še hujša, pozimi je notri bolj mrzlo, poleti pa še bolj vroče. Je pa dvopodročna, kajti vsak ima svojo loputico, ki si jo lahko po želji odpira in zapira ter v vsej veličini zaužije vonj motorja V8. Ima parabolično listno vzmetenje rocky mountain, tako da pločnikov in ležečih policajev praktično ne opaziš.
In kaj poganja to pošast?
Poganja ga 3,5-litrski V8 motor, ki proizvede okrog 160 'konjev'. Poraba? Hja, ni ravno avto za vožnjo po avtocestah, do 90 kilometrov na uro porabi tja do 25 litrov. Od 15 do 25, težko rečem. Lahko preklapljam med štirikolesnim in dvokolesnim pogonom, reduktor pa skrbi za pravo prestavno razmerje. Tanka se tule pod sedežem tako, da se umakne sedalni del, pod drugim je pa še en rezervoar. Vse je seveda prirejeno tankanju goriva iz kante. Kakor rečeno, da sem ga spravil do takšnega stanja, v kakršnem je sedaj, je bilo potrebno veliko truda in znojnih kapelj. Pri samem vzdrževanju in tudi sestavi so mi pomagali sočlani kluba Land Rover Slovenija, ki so prava enciklopedija znanja, ko pride do land roverjev, bodisi fosilov, kot je ta, in tudi novih. Pa še prijetna družba so.
Kakšen pa je občutek ob vožnji? Po brezpotjih in na cestah.
Vozi se ... drugače. Na asfaltu imaš občutek, da si na makadamu in obratno. Že zaradi voznikovega položaja na desni strani je vse skupaj čudno, še posebej za sopotnike. Ovir, kot so ležeči policaji ali pločniki, sploh ne opaziš. Ugotovil sem, da mi je tovrstna vožnja veliko bolj pisana na kožo. Pred leti sem se odločil za svojega prvega land roverja namesto, da bi se odločil za BMW-ja in z njim divjal in driftal po cesti. Še več užitka in adrenalina zdaj doživim v naravi pri samo nekaj kilometrih na uro. Blato, voda, kamenje. To je zakon!
Se kar strinjamo. Zadnje besede?
Torej, mogoče sem malce nor, vendar ta beštija od land roverja je ženi in sinu všeč, je edina pri nas, nariše širok nasmeh in offroad je res dobra zabava.V eliko adrenalina pri majhnih hitrostih, to je super. Sem prišel k pameti in nehal divjati po cestah, je preveč nevarno, medtem ko tole ni. V redu, kakšno buško lahko dobiš, če nisi pazljiv.