Starešina z dušo

Honda civic 1.6 VTi

Avtor prispevka: Volan

Malokateri avto premore toliko karakterja kot stara honda civic. Vsaj tako pravi Blaž, ki pa je imel s svojo sicer že nemalo težav. Avto držijo skupaj sponke in lepilo, vendar ko zarohni, to ni čisto nič pomembno.

Deli Natisni

Foto: Anže Jereb, Blaž Podboršek

31. 1. 2014 ob 7:00

Komentarjev: 1

Blaž Podboršek

Blaž je v svojo hondo civic vložil precej ljubezni, a še več ur znoja. Koliko motorjev je do sedaj že uničil, boste prebrali spodaj, vendar ko dela, se ob vožnji pozabi na vse slabe stvari, pravi. Honda je letnik 1998 z 1,6-litrskim 16-ventilskim bencinskim agregatom, ki je ob prodaji oblubljal 161 konjskih moči. Če ima res toliko 'konjev', ne ve. Pravi, da najbrž že, ker gre kar fino. Mi sicer menimo, da jih ima kar kakšen ducat manj. Bi pa Blaž raje videl, da ne bi imela tolikšnega apetita po olju, slednjega namreč kar z užitkom hlasta.

Takoj, ko smo se pričeli pogovarjati, si začel naštevati hibe. Jih je res toliko?

Skoraj vse honde so poznane po kajenju iz izpuha in tudi ta ne izstopa pri tem, le da vrže skozi cevi tudi do liter olja na 1000 kilometrov. Lahko pa tudi več, odvisno od teže noge. Pokadi pa kar konkreten črn oblak vsake toliko, ja. Ob speljevanju pri semaforjih sem kot kakšna hobotnica, ki hoče na hitro ubežati plenilcem.

Glede na to, da je avto relativno lahek za tako velikost, se to izredno hitro pozna tudi na pločevini. Najprej na zadnjih obrobah, kjer ti modeli zelo hitro pokažejo rjo in tudi kakšno luknjo. Tudi naslanjati po avtu se ni priporočljivo, kaj šele sedeti na njem, saj se hitro pokaže vdolbina, ki sploh ni začasna. Izjema niso niti odbijači, saj ob prvem srečanju s pločnikom zazija, kjer le more.

Motorji so pa spet že druga zgodba. Ti so mi povzročali še največ preglavic, na utrdine in vdolbine že pozabiš, ko pa obtičiš s pokvarjenim motorjem, pa to težko ignoriraš. Ne me narobe razumeti, s samim avtom sem kar zadovoljen, če le ne bi uničil že treh motorjev, za kar pa sem bil povečini sam kriv, priznam. Pravijo, da se ti motorji res težko uničijo, vendar meni je uspelo. Trikrat. Ampak ne moreš kaj, da se ti malce ne pokvari kompleten vtis o avtu. Po vsakem incidentu sem imel za vsaj kakšen teden dela, da sem ga sestavil skupaj, za kar se moram v dobri meri zahvaliti prijateljem, ki so mi mnogokrat stali ob strani pri sestavljanju in montiranju. Kdaj tudi z obilico težavami, ampak se ti vse povrne, ko lahko nekoga pustiš v oblaku dima, pa ni važno, ali je od gume ali od olja, le da je dim. S tem sicer pridejo tudi grdi pogledi ljudi v avtih zadaj, ampak to vzamem v zakup. Človek se vsega navadi.

Glede na to, da si imel že ogromno težav, te je kje avto pustil resnično na cedilu?

Resda bi bilo že kar nenavadno, če me ne bi, glede na to, da so se oz. sem uničil tri motorje. Moram pa reči, da me nikoli ni pustil na cedilu v res kočljivi situaciji. Ko je motor šel v večna lovišča prvič, sem bil popolnoma sam kriv. Z željo po dobrih pospeških sem v rahli evforiji napačno prestavil. Drugič je 'zaribalo' ojnični ležaj, tretjič pa je razneslo sicer neoriginalne vzmeti ventilov. Kakor rečeno, kočljivih situacij ni bilo, ker se je to vedno dogajalo v bližini doma ali pri prijateljih. Na tisto pravo razočaranje še čakam.

Da ne bomo samo grajali, omenil si, da imaš avto kljub vsemu rad. Zakaj?

No, v sam avto se zaljubiš, ko prvič preskoči 5.500 obratov in začne ropotati in vleči. Še vaš Anže ga je imel doma sedem let in pravi, da toliko karakterja danes premore le malo avtomobilov. Ko se motor zavrti proti 8.000 vrtljajem, je zvok res zanimiv.

Je pa samo podvozje narejeno zelo kvalitetno. Če je le brez kakršnekoli zračnosti, se avto drži ceste kot gokart. Ob pretiravanju na ovinkih lepo odnese zadek vozila in ti da presenetljivo dobro povratno informacijo na volanu, da veš, kdaj si pretiraval. Skratka, s tabo komunicira več kot zadovoljivo. Večji problem je pri krajši kombilimuzini, kjer ob zdrsu zadnjega dela težko zvoziš ovinek. Preverjeno.

Zamenjal si resda že skoraj vse, ampak najdemo tudi kakšne nestandardne predelave?

Nestandardne niti ne, kakor rečeno, motor je že trikrat bil deležen temeljitega popravila. Deli, ki smo jih uporabljali, so povečini sicer neoriginalni, vendar ne za izboljšanje zmogljivosti. Pokrov motorja morda na prvi pogled izgleda, kot da je iz ogljikovih vlaken, vendar je seveda samo pobarvan črno. Raje kot v kakšne ekstremne dodatke bi investiral v celovito prenovo motorja, da se bi se to pitje olja končno končalo, vendar na tej točki neke težke naložbe niti niso več smotrne.

Katera je tista izkušnja z avtom, ki izstopa? Pozitivna, seveda.

Jih je več, moram kar pošteno pomisliti, katera bi lahko izstopala. Avto imam primarno za takšne male užitke, ki jih je seveda ogromno, zato bom izpostavil vožnjo nekega poznega popoldneva, ko smo s prijatelji, seveda vsak s svojo hondo, tiščali plin do konca na nekih res odročnih cestah. Kaj več ne povem, ker ne vem, če je bilo vse po predpisih. Ampak malenkosti, kot so razni trenutki ob prehitevanjih, sončni zahodi in vonj po pnevmatikah, so tisti, ki se ti najbolj vtisnejo v spomin.

Zadnje besede?

Avto se da lepo voziti, lahko pa tiščiš do onemoglosti in spravljaš v nevarnost sebe in druge udeležence v prometu. To je pač izbira vsakega posameznika in ima malo opraviti s tem, za volanom katerega avtomobila se sedi. Največji problem pri hondi civic je, da je pravi magnet za policaje, tudi če lepo voziš. Honde civic so žal dobile negativen renome, kar se tega tiče. Splošno prepričanje je, da bi se s temi avti naj samo tiščalo, pa sploh ni res. Avto je kulturen, kolikor je kulturna oseba, ki ga vozi, se ve.

1 / 13

Tehnične specifikacije

Tehnični podatki

tehnični podatki	honda civic VTi
vrsta motorja	bencinski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj
prostornina v ccm	1600
moč v kW (KM) pri vrt./min	119 (161)
menjalnik	ročni, petstopenjski
pogon	na sprednji kolesi
največja hitrost v km/h	207
pospešek 0-100 km/h v s	8
povprečna poraba v l/100 km	7-11
cena novega vozila v EUR	22.500
zdajšnja vrednost v EUR	500-3.000