Prevoz za Carlo

Peugeot 508 je nekaj novega, svežega. Je tipičen in hkrati najbolj netipičen predstavnik hiše. Morda je prav zaradi tega marsikomu zelo všeč. Torej, poštena limuzina, ki je ne kazijo neproporcionalne mere, nepričakovane poteze ali nelogični detajli. Deluje usklajeno, suvereno in zelo elegantno. Četudi je njena višina večja kot je Sarkozyjeva in njeni dolžini niti tri ležeče Brunijeve Carle ne bi bile dovolj. Se pravi, pričakovanja so lahko velika. In kdor tako sklepa, ima tudi prav. Petstoosmica je v vsem boljša od obeh predhodnic, in to ne le za eno generacijo; je temeljit avtomobil, ki se želi kosati z imenitnimi nemškimi konkurenti, česar si za prejšnji generaciji ne bi upali niti zdaleč pomisliti.

Zajetne mere zunanjosti obljubljajo precej prostora od znotraj in tu si 508 zasluži čisto petico. Prostora je v kabini ogromno, tako spredaj, kot zadaj, tako pri nogah, kot ramenih in nad glavami. Le podaljšane različice največjih limuzin ponujajo več. Počutje pa je odlično tudi vsled vsega ostalega. Ja, avantgardnost in svežino minimalistično oblikovane dvobarvne notranjosti dopolnjujejo vrhunski mehki umetni materiali, kakovostna izdelava, poudarki na detajlih ter pridih imenitnosti, ki jo prinašajo paket opreme allure in nekaj ekstra priboljškov s spiska dodatne opreme. Najprej mehko svetlo usnje na solidnih električno nastavljivih sedežih, ki na žalost nudijo premalo bočne opore in nase opozarjajo s pokanjem in čričkanjem. Potem soliden multimedijski sistem s podporo bluetooth in navigacijo, ki se v Sloveniji ne znajde preveč dobro. Pa odlične ksenonske in led luči, ki zmorejo s pomočjo tehnologije 'smartbeam' s snopom slediti vrtenju volanskega obroča in uspejo v ovinku ob samodejnem preklapljanju med kratkim in dolgim snopom zaslepiti nasproti vozečega voznika zaradi preozkega kota zaznavanja svetlobnega tipala.

Ekstra je tudi projekcijski prikazovalnik hitrosti ter smeri med navigiranjem, le da je tu zaradi nesrečno nizke postavitve uporaben na pol; gornji del številk namreč ob normalnem pogledu vedno manjka. Boste pač glavo malce sklonili. Štirikanalna klimatizacija bi lahko bila prednost, če bi bil hladilni sistem učinkovit. Ampak zadnji topli dnevi pomladi zlahka dokazujejo, da bo v vročih dneh prezračevanje in ohlajevanje bolj mizerija kot ne. Četudi se da le-to časovno sprogramirati, kdaj naj začne kabino poleti hladiti oziroma pozimi ogrevati motor. Tudi roloji na vseh treh zadnjih steklih ne pomagajo kaj dosti. Ena velika mizerija pa je tudi s predali za odlaganje drobnarij. Teh je šest, s tem da so štirje v vratnih tapiserijah, eden miniaturen, v katerega boste spravljali le tok za sončna očala, se skriva pod sredinskim naslonom za roke, tisti ob voznikovem levem kolenu pa je bolj kot ne namenjen skrivanju gumbov za nastavitve projektorja ter izklop ESP-ja. Električna ročna zavora s pomagalom pri speljevanju v klanec deluje odlično, tempomat tudi, ampak kaj, ko morate za upravljanje le-tega znati igrati frajtonarco.

Parkirna senzorika deluje, čeprav se včasih naredi Francoza, pri bočnem parkiranju pa zna poiskati le dovolj dolg prostor, sukanje še vedno ostaja v rokah voznika. Le 'keyless' je takšen, kot se spodobi. Prijetno preseneti tudi odlična zvočna zatesnitev kabine, po drugi strani preseneti trmasti pokrov prtljažnega prostora, ki ob odprtju stalno nesramno rine navzgor in od vas zahteva, da si ob zapiranju s porivanjem navzdol umažete dlan in odrgnete lak, ali ob silovitem vleku za ročaj na notranji strani prelomite zapestje. Hlače boste pa tako ali tako imeli zaradi drsanja po odbijaču na kolenih vedno umazane.

Sicer pa je vožnja s petstoosmico pravi limuzinski užitek. Na udobje prilagojeno podvozje je ravno prav čvrsto, da se učinkovito izmika ležernosti, hkrati pa na vseh podlagah deluje nevtralno in precej nežno, kar je vredno ceniti. Tudi ob bolj odrezavi vožnji je zelo dobro odzivno in smerna stabilnost avtomobila predvidljiva, zmoti le podkrmiljenje na bolj spolzkih podlagah. Za dobro vožnjo je seveda pogoj tudi dober pogonski sklop. In pri tem petstoosmica ni prav nič prikrajšana. Odličen 1,6-litrski turbobencinski stroj, ki je plod razvoja grupe PSA in BMW-ja, je glede na zmogljivosti, ki jih v tem avtomobilu ponuja, petstoosmici pisan na kožo. 115 kW in 240 Nm navora od 1400 vrt./min naprej skupaj s solidno preračunanim šeststopenjskim ročnim menjalnikom je korektno dovolj, čeprav gre za velik avtomobil. Tu živahnosti zlepa ne zmanjka, odzivnost je dobra, zmogljivosti tudi, poraba s povprečjem 9,3 litra na 100 prevoženih kilometrov sprejemljiva, vožnja pa v povprečju prej dinamična kot umirjena. Je pa res, da bi takšni limuzini bolje del nežni zvok šestvaljnika, kot pa nekako ceneni žvenket štirih cilindrov.

Za konec pa še tista, najvažnejša stvar, ko tehtam med enim in drugim. Cena. Ja, tudi Sarkozy je velikokrat deležen mnogih kritik, a je še vedno predsednik. Peugeot 508 tudi in je še vedno odličen avto. Jaz pa ne morem mimo tega, da se da petstoosmico kupiti tako zelo poceni. Petindvajset tisoč. In za slabih šest tisoč dodatkov.