Opazen in občuten napredek

Novi 2,2-litrski dizelski motor ima sedaj 135 kilovatov in je občutno močnejši in prijetnejši za vožnjo, žal pa še vedno porabi preveč goriva. Na testu je poraba v varčnejšem načinu eco znašala med 9 in 10 litrov na 100 kilometrov, kar je vsaj liter več kot pri konkurenci. Na tem področju bodo morali v prihodnosti narediti opazen korak naprej, ker poraba postaja vse bolj pomemben dejavnik pri nakupu novega avtomobila. Z ročnim menjalnikom je lahko poraba sicer malo ugodnejša, avtomatik, ki ima šest prestav, pa je zelo počasen in potraten. Čeprav je fino lenariti z desno roko, bi sam veliko raje izbral ročnega, ki pa je le 600 evrov cenejši, kar je v bistvu zanemarljivo malo, tako da gre le za stvar okusa. Je pa v vseh primerih motor malo preglasen in bi ga lahko bolje izolirali. Ampak to je že vprašanje cene.

Takšna captiva stane dobrih 32 tisočakov, kupec pa dobi res veliko opreme. Od navigacije, ki sicer še ne pozna vseh cest v Sloveniji, do klimatske naprave, lepih in velikih 19-palčnih platišč, do usnja na sedežih. Je pa določena oprema tudi odveč; recimo kamera za vzvratno vožnjo, pri kateri se slika tako grdo zatika, da včasih lahko že butnete v oviro, preden jo bo zares prikazala. Bo pa kakšen voznik cenil, da ima pomoč pri spuščanju, tako da bo tudi vožnja po kakšnem strmem zasneženem klancu navzdol manj stresna. Če bo captiva obuta v dobre gume. Testna namreč ni bila in je nos v ovinkih kar konkretno silil naravnost, sploh na spolzkem cestišču.

Od takšnega avtomobila ne pričakujte, da boste z njim divjali. Preveč se nagiba v ovinkih in čeprav so inženirji tu naredili verjetno še največji napredek v primerjavi s prejšnjim modelom, je težišče enostavno previsoko, volan pa odločno premehak za dober občutek med hitrejšo vožnjo. S captivo se vozite počasi in glasno poslušajte glasbo, da ne boste slišali vsega škripanja armaturne plošče, pa vam bo prav všeč. In čeprav je podvozje zelo glasno, se dobro obnese ravno na slabših cestah, kjer po zaslugi velikih koles kar dobro pobira manjše in večje udarce.

Captiva je že po zunanjih merah konkreten avto, kar se mora odraziti tudi v kabini. Zato je za vse potnike na voljo veliko prostora, le v tretji vrsti sedežev, ki sta lahko skrita v dnu, odrasli ne bodo želeli sedeti, ker je premalo prostora za stopala in kolena kot pri vseh podobnih sedemsedežnikih. Verjetno pa ju skoraj nihče ne bo uporabljal in se bo bolj navduševal nad velikim prtljažnikom z uporabnimi predali v dnu. Razvajene s prestižnimi nemškimi SUV-ji bo verjetno odvrnil še izgled armaturne plošče, ki je, jasno, iz dokaj cenenih materialov, predvsem pa so določene komponente na njej enostavno za časom. Merilniki so še ok, čeprav je med njimi (pre)majhen zaslon z informacijami potovalnega računalnika. K sreči je osrednji na vrhu sredinske konzole kar dobro informiran, dovolj velik in vam pove kaj več, ura in njeni gumbi pod njim pa so naravnost obupni.

Vseeno, captiva je iz generacije v generacijo opazno in občutno boljša. Logično je, da ne morejo odpraviti vseh pomanjkljivosti naenkrat. Saj verjetno znajo, ampak bi bila potem tudi cena bistveno višja, ravno cenovna ugodnost pa je še vedno največja prednost tega 'športnega terenca', zato ga kupci kar pogosto uvrstijo na svoj seznam 'realnih' želja.