V odhodu

Tudi tokratni sportcombi je dokazal tisto, kar so že večkrat potrdile prejšnje testne različice, in sicer, da je mazda6 med bolj dinamičnimi predstavniki segmenta. Njeno blaženje je namreč precej čvrsto nastavljeno, zato je ta avtomobil namenjen predvsem tistim, ki na račun boljših voznih lastnosti zmorete požreti kakšno pri udobju. Grbine namreč precej trdo požira, kar pomeni, da udobje res ne sme biti vaša primarna postavka. Kot tudi ne pri katerikoli drugi mazdi.

Notranjost je bila že pred časom malenkost osvežena, predvsem so naredili lahkotnejši vmesnik za premikanje po potovalnem računalniku, še vedno pa moti to, da zaslon naenkrat ne zna prikazovati več podatkov iz potovalnega računalnika in obenem še ure. Med enim in drugim se je namreč potrebno ves čas premikati, kar je nadležno. Tudi dva odtenka vijolične osvetlitve merilnikov nista najbolj posrečena.

Ostalo je v redu, notranjost vas sicer ne bo pozdravila z vrhunskimi materiali, ampak predvsem s trdo plastiko, ki pa je dobro sestavljena in ne škripa. Prostora je veliko, zlasti priročen pa je prtljažnik. Pred leti smo opravljali primerjalni test karavanov tega segmenta in v njihove prtljažnike postavljali kolo in dve veliki škatli, pa se je najbolje odrezala ravno mazda6. Kljub temu da je po volumnu prtljažnika marsikateri tekmec v teoriji ponujal več.

No, takšna šestica z najmočnejšim dizelskim agregatom dovolj dobro sledi vzmetenju. Motor namreč ponuja veliko moči in bo zadovoljil tudi zahtevnejše. Hladen je sicer precej glasen, a se potem hitro umiri pa tudi prijetno prožen je. Poraba se je na koncu testa zaključila pri 7,2 litra, kar je nekako povprečno, bi pa sam raje priporočil malenkost šibkejši agregat s 120 kilovati (namesto teh 132), saj v tem primeru zmogljivosti ostajajo skoraj identične, stopnja zavarovanja pa precej manjša.

Še beseda o opremi; takšna mazda6 z opremo GTA ponudi veliko. Ne manjka nič posebej pomembnega, kar se odraža tudi v njeni ceni. V primeru te na fotografijah to pomeni 34.000 evrov.