Kralj alpskih cest

Testni je imel dodano še oznako S in dodatke aero. Ampak za začetek ponovimo znanje iz male šole: športen avto je kompakten, nizek, torej z nizkim težiščem, z dovolj močnim motorjem in predvsem – lahek! Ja, to je bistvo pravega užitka med vožnjo. Kaj ti bo 500 ’konjev’, če pa avto tehta 2 toni in se komaj ustaviš pred ovinkom. Bistvo športne vožnje je zaviranje čim kasneje, to pa je možno samo, če je avto dovolj lahek.

A110 že izgleda kot ena ’lahka’ igračka in s svojo obliko se v resnici zelo poklanja originalu, kar je vedno dodaten plus. Nekaterim uspe retro združiti z modernim in Francozi to obvladajo. Avto izgleda atraktivno, dinamično, obenem pa nevsiljivo, nič preveč kičasto … prav vesel postaneš, ko ga vidiš. In dodatki aero ga res lepo našpičijo, večinoma ne maram spojlerjev zadaj, ker so vedno totalno preveliki, ta pa je narejen lepo s stilom in doda ravno prav agresije. Seveda ima tudi svoj namen, ko ga pri velikih hitrostih dodatno tišči k tlom, da ne postane zadek prelahek, ampak za začetek je dovolj že to, da dobro izgleda.

Med dinamično vožnjo po zavitih alpskih cestah spojler seveda ne bo kaj dosti pomagal. Tisto je za bolj dolge in hitre ovinke. Recimo pri 250 na uro! Mogoče še niste videli, ampak pri takšnih hitrostih med zaviranjem postane zadek zelo lahek in ga lahko hitro odnese po svoje, zato ima vsak takšen dodatek svoj namen. Če so ovinki zaprti in za točno takšne je bil alpine ustvarjen, pa takoj vidiš, kako noro dobro je podvozje, ki so ga razvili z enim od največjih specialistov za lahke športne avte na svetu - Lotusom, itak. Ko zavijaš v čisto zaprtem ovinku in misliš, da si že na skrajnem robu oprijema, poskusiš zaviti še malo in še kar gre. Brez drsenja! Si predstavljate, da bi to naredili s katerimkoli drugim ’športnim’ avtom?

Oprijema torej ne zmanjka. OK, cesta mora biti suha, da tako grabi, ampak drži se je kot klop. Težišče je pri tleh in če se vrnem v malo šolo športnih avtov: masa, masa in še enkrat masa. To je tisto, kar dela ta avto tako uživaški. Čim manj mase, jasno. Tehta 1140 kilogramov, torej malo več kot vaš e-skiro, zato ko mu na fantastičnem volanu iz alkantare rečem ’greva za 25 stopinj v levo’, on vpraša ’za 25,3 ali 25,4 stopinje?’ Ja, res je tako natančen. In hiter, menjava smeri je v trenutku, saj ste kdaj vozili gokart in veste, o čem govorim. Dobro, tisti so še tono lažji, vseeno je alpine avto, ampak občutek je pa vseeno podoben.

Podobno špartanski je tudi občutek v kabini. Tukaj ni nekega razkošja, to mora biti jasno pri takšnem avtu. Sicer dva lahko čisto fino sedita in volan se res dobro nastavi. Alkantare je v tem primeru ogromno in imaš potem še bolj dirkaški občutek. Tudi ročici menjalnika sta ob volanu postavljeni fiksno in merilniki imajo velike številke, ko daš v program sport, da jih dobro vidiš. Posebej moram pohvaliti najmanj pomembno stvar pri tem avtu, avdiosistem. Focal je še enkrat več vrhunsko opravil svoje delo in sem zelo užival med vožnjo na avtocesti, ko sem stal v koloni, kdo bi si mislil. Navadno rečem, da pri takšnem avtu rabim samo glasen motor. No, saj je, ga ves čas slišiš za sabo, zna pa biti tudi dovolj tiho, da lahko uživaš v muziki. Prostor? Za odlaganje malenkosti bo, zadaj med sedežema je še košara za servisno knjigo in podobne zadeve, več pa že ne boste spravili vanj.

Ima pa dva prtljažnika! Spredaj s prostornino 100 litrov in zadaj 96. Za vsakega potnika za eno torbo, edino sendviče dajte raje v sprednjega, ker se v zadnjem tako fino greje od motorja, da bo salama hitro zelena.

Ker je Alpine Renaultova znamka, mora imeti tudi kakšen kos njihovih bolj civilnih avtomobilov in seveda jih ima. Znotraj je takšna cela vrsta gumbov, ročic, zaslon in vmesnik sta znana, ampak to sem tudi pričakoval, čeprav bi si mogoče samo zaradi posebnosti želel, da bi bili bolj samosvoji. Me pa prav nič ne moti, da je motor Renaultov, čeprav sem najprej mislil, da me bo. V osnovi je takšen, kot je v aktualnem meganu R.S., ampak seveda malo dodelan, predvsem turbopolnilnik, izpušni sistem in program delovanja, da da več od sebe. 221 kilovatov, to je 300 ’konjev’ pri 6.300 vrtljajih. Za 1140 kilogramov mase super, a ne? Če ne veste, kaj to pomeni, je najboljši podatek pospešek do 100: 4,2 sekunde! Ja, tako hitra je ta mala bombica. Končna hitrost je kar 275 na uro, čeprav se pri tako velikih hitrostih ne počutiš več tako dobro za volanom, ker ga precej zmotijo kolesnice, in ker je lahek, dosti poskakuje, tako da so kakšni drugi večji in težji avti bolj primerni za to, tale je pa za zavite alpske cestice.

Niti motoristi vas ne bodo mogli ujeti z njim. Sem si dal nekajkrat duška s tem avtom, pa me niso mogli loviti niti najbolj pogumni s ’popolno bojno opremo’ in res zmogljivimi cestnimi motorji. Kot v pravih športnih in tudi dirkalnih avtih ima podvozje tukaj dvojna trikotna vodila. Je kar izziv to stlačiti v tako majhen avto z vzdolžno vgrajenim motorjem zadaj. Tudi zato je razmerje mase malo v korist zadnje osi: 44:56. Brez skrbi boste tukaj plin vedno pohodili do konca tudi v ovinkih in vas ne bo strah, da bo šlo vse po svoje, sredinski motor pač ima prednosti in ker nos ne rine iz ovinka, drži, drži … dokler pač ne. Takrat pa upaš, da drevesa niso preblizu ceste, ampak k sreči so zavore fantastične. Brembove. Sem jim totalno ’pil kri’, kot se temu reče, pa so še kar prijemale in tudi, ko so začele zaradi pregrevanja zaradi divje vožnje popuščati, se je to dogajalo postopoma, da sem vedel, kdaj je čas za nekaj počasneje odpeljanih ovinkov, da se malo ohladijo. In to je res dober znak, ker veš, da se lahko zaneseš na njih.

Me sploh kaj moti? Me. Rajši bi imel pravo ročno zavoro. Saj ne, da bi jo pogosto rabil, ampak boljši občutek imam, če je. Pa ročni menjalnik … ja, pri takšnem avtu ga vedno sanjam, ker to je bistvo športne vožnje, da moraš tudi veliko delati. In se potiti zraven! Pa ne samo od strahu. OK, moram reči, da me je tudi ta presenetil, je precej boljši kot v meganu R.S.. Gor super prestavlja, dol bi lahko bil še malo bolj odločen, sicer pa sem imel med hitro vožnjo itak vedno v ročnem načinu in takrat je kar poslušen. Obvezno v programu sport, da med prestavljanjem dol še poka iz izpuha.

Slabih 90 jurjev stane testni z vso možno opremo, kar seveda ni malo. Sem razmišljal, če sploh rabi biti S, ker je že ’250-konjski’ več kot dovolj zmogljiv in stane 61 jurjev. Ta je še bolj za steze in še malo manj udoben, čeprav se da z njim živeti tudi vsak dan, ker niti malo ni naporen. Pa OK, lahko se izgovarjate, da porabi samo 8 litrov, če se lepo peljete. Ne na takšnih cestah, ki jim je namenjen, tam pa je hitro 11, 12, ampak se tudi to ne zdi veliko, če bi lahko videli, kaj dejansko zmore.

Alpine A110 je mali športni avto za velike užitke na cesti. Res, bolje gre težko. Vem, da mi bo marsikdo zdaj težil, da za 90 jurjev si pa rajši nabavim cayman ali M2, ampak vem tudi, da se noben od teh dveh po občutku med hitro vožnjo ne more kosati s tem. Hitro si ga nabavite, ker je to verjetno tudi eden zadnjih takšnih športnih avtov sploh. Naslednji bo električni …