Odkar je pred desetimi leti na ceste zapeljal mali NV200, mi je bil všeč. S svojo nenavadno obliko in prismuknjenim noskom je bil vedno posebnež in prav to je tudi s tokratnim električnim pogonom.
Ta mini kombi je v osnovi star že deset let in v svojem ’življenju’ ni bil deležen kaj dosti popravkov. Od leta 2014 je na voljo tudi kot e-NV200, torej 'štromar', 2018 pa je dobil še večjo baterijo, zdaj ima 40 kilovatnih ur. In je kar precejšnja prodajna uspešnica, na desetih evropskih trgih je baje najbolje prodajan električni kombi in v šestih letih so jih v Evropi prodali že več kot 20.000.
Ena njegovih prednosti je vsekakor velikost. Oziroma majhnost! Štiri metre in pol ima v dolžino in manj kot 1,8 metra v širino, za primerjavo, to je malenkost daljše in ožje od kratkega Citroënovega berlinga. In to se pozna pri mestni okretnosti, kjer je ta praktično enako okreten kot kakšen osebni avtomobil, vseeno pa je znotraj dovolj prostora za 7 potnikov. No, če nimajo prtljage.
Ravno v mestu in bližnjem okolju se najbolje znajde. Tovorni recimo za pošto in obrtnike, ki večinoma letajo blizu svoje pisarne, takšen potniški pa recimo za prevoz šolarjev ali potnikov po mestu in okolici, mogoče celo za taksi. Brez izpustov, dovolj okretno in prostorno. V tem primeru bo baterija zdržala kakšnih 200 kilometrov, na avtocesti pa je zgodba drugačna. Relacija Kranj-Ljubljana in nazaj, pa še enkrat proti Ljubljani in sem bil že pošteno nervozen, sem izklopil klimo, vključil način eco, se peljal 100 km/h in komaj privlekel na cilj. Doseg je na avtocesti manj kot 150 kilometrov.
Še posebej, če se boste peljali blizu hitrostne omejitve, takrat elektromotor kar pošteno ’cuza’ baterijo. Smo se šalili v uredništvu, da Volvo svoje nove avtomobile hitrostno omejuje na 180 km/h, bojda zaradi varnosti, ampak je Nissan s svojim e-NV200 očitno daleč pred njimi. Takšen električni NV200 gre največ 123 km/h in že to je dovolj velik dokaz, da avtocesta ni njegovo naravno okolje. No, k sreči baterijo lahko polnite na enosmernem toku, na hitri polnilnici bo 80-odstotno polna v slabi uri, na hitri javni ali domači polnilnici z izmeničnim tokom pa jo boste polnili z največ 6,6 kilovata in potrebovali okoli sedem ur in pol.
Da gre v osnovi za precej star kombi, se najbolje vidi znotraj. Plastika je trda, položaj za volanom malce hecen in zelo položno postavljen obroč je nastavljiv le po višini. Ogromen zaslon na dotik je nekaj, za kar ta avto še ni slišal, tudi smerniki ne znajo 3x utripniti in je potrebno levo ročico vedno premakniti do konca, sovozniku pa povedati, da je ta ročna zavora vaša, čeprav je čisto ob njegovi nogi. Odlagališč je sicer kar nekaj in če je tisto med obema sprednjima potnikoma že premajhno za moderne 'mobilnike', gre telefon še vedno lahko v precej veliko držalo za plastenke pred volanskim obročem. Zanimiva je tudi prestavna ročica, me spominja na tisto v letalih. In ESP lahko izključim kar z desnim kolenom, samo sedež si postavim malo bolj naprej. Pač, zadeve so v tem času drugod že precej napredovale, tukaj pa ostale v takratnih časih.
V drugi vrsti je na klopi po kombijevsko prostor konkretno odmerjen, domiselna in uporabna pa sta zadnja dva sedeža. Ko ju ne potrebujete, sta zložena ob bok vozila in pri tem dejansko vpeta visita ob straneh, v tem primeru je med njima kar nekaj prostora za prtljago. Če ju potrebujete, je spuščanje hitro in enostavno in potem je tudi na njih dovolj prostora še za dva potnika. A vsi skupaj ne bodo smeli imeti prav veliko prtljage, ker prostora ne bo. In zadnja dva potnika bosta vstopala in izstopala skozi prtljažna vrata, ker je klop druge vrste privita v tla, bočna drsna vrata pa se tudi ne razprejo posebej široko.
Da je v osnovi avto precej star, se vidi tudi po voznih lastnostih. Občutek na volanu je precej anemičen, predvsem pa je mnogo slabše kot pri novih vozilih podvozje. Nissan e-NV200 je trd in pretresa, sem se pošalil, da je skoraj kot kakšen športen avtomobil, ker neuglajeno pobira neravnine in ker je visok, se posledično veliko bolj zaziba oziroma včasih prav nerodno poskoči. Oznaka opreme pravi 'comfort', ampak ne vem, kaj so gledali. Opreme najbrž tudi ne, ker je ni veliko, sta pa vsaj tempomat in vzvratna kamera, ki pa je postavljena tako nerodno, da se ne vidi prav daleč za vozilo. In tudi njen prikaz na majhnem zaslončku med merilniki je milo rečeno neroden.
Če vas skrbijo zmogljivosti, navsezadnje ima e-NV200 le 80 kilovatov moči oziroma 109 ’konjičkov’ … skrbi so odveč, je dovolj živahen. Elektrika vedno poskrbi za takojšnjo dostavo navora, zato je pri speljevanjih ter pospeševanjih ta mini kombi dovolj živahen. Zdi se močnejši in tudi nabasan s potniki je dovolj hiter.
Moram priznati, da mi je oblikovno ta kombi simpatičen že od svojega prihoda na ceste. Ne ravno lep, je pa zanimiv. In užival sem tudi v vožnji, čeprav po modernih standardih dejansko ne bi smel. Spomnil me je na stari suzuki jimny, ki ima tudi dovolj prvinskega karakterja, da je zanimiv. Ena nissanovih večjih težav, poleg majhnega dosega, je cena. Takšen e-NV200 stane 38 'jurjev', pa še to v posebni akciji in je zato precej drag. Seveda lahko odštejemo še vrednost subvencije, ampak vseeno še vedno stane 32 tisočakov. Zato morate imeti res specifične potrebe v dokaj ozki uporabniški niši, takrat bo pa odličen.