Baby raptor

Čeprav se vse skupaj sliši precej nespametno, je novi motor v najmočnejši različici celo močnejši od nekdanjega 3,2-litrskega petvaljnika in bolj varčen je tudi. Manjši motor kljub veliki zmogljivosti tako porabi manj goriva in v okolje izpljune manj ostalih škodljivih emisij, kar je seveda dobro za naravo pa tudi za zmanjšanje povprečnega izpusta CO2 za znamko. Dvolitrski novinec je na voljo v več različicah moči, mi smo tokrat preizkusili najbolj zmogljivega z oznako Bi-Turbo in prav takšnega najdete tudi v brutalnem rangerju raptor, kar jasno pomeni, da se odlično znajde tudi v najzahtevnejših pogojih.

Med poltovornjaki v Sloveniji prodajni primat drži prav ranger in da se to ne bo spremenilo, skrbijo tokrat že z drugo prenovo. Navzven vedno znova postaja bolj robusten in po svoje vedno bolj podoben večjim bratom onkraj luže, kar se mi zdi zanimivo. Zunanjost je lepotno osvežena predvsem spredaj z novo masko, sprednji žarometi so zaenkrat še ksenonski in jih bodo baje kmalu nadomestili takšni v LED-tehniki. Tudi oranžna barva, ki je rezervirana za wildtrak, je po novem svetlejša, a boste to opazili le res natančni opazovalci. Tisto, kar pri prenovi zunaj sam najbolj cenim, je spremenjen tečaj oziroma drugačna vzmet na vratih kesona, zaradi katerega se ta zdijo izjemno lahka in za njihovo zapiranje ni potrebna posebna moč, prej pa so bila precej težka.

Znotraj je sprememb manj, še vedno se boste usedli v precej dobro izdelano in z velikim zaslonom na dotik moderno okolje. Pripomb dejansko nimam, po prenovi so celo nekateri materiali še malce boljši in okolje je prijetno. Že drugič me pa je presenetilo, da iz rež prezračevanja začne pihati hladen zrak takoj, ko temperatura doseže želeno. Jo lahko povečam, pa se potem čez nekaj minut naredi enako.

Podkožje je skratka tisto, ki je bilo tokrat deležno najočitnejših sprememb. V rangerju je sedaj na voljo le še en motor, in sicer dvolitrski EcoBlue, ki ga lahko izberete v treh po moči različnih variantah, s 96, 125 in 157 kilovati moči, v najmočnejšem primeru torej z 213 ’konjički’. Za najmočnejši motor lahko rečem, da je dober in po moči brez težav zamenjuje celo petvaljni stroj, čeprav mu manjka nekaj karakterja prostorninsko večjega pa tudi nekaj navora v najnižjih vrtljajih. Z vidika zmogljivosti mu ne gre ničesar oporekati, manj zanimiv zvok v primerjavi s prejšnjim petvaljnikom pa nadomešča z ugodnejšo porabo goriva. Ta v nobenem primeru ni majhna, ker tega v segmentu poltovornjakov pač ne pričakujte, še vedno se bo gibala med devetimi in desetimi litri na sto prevoženih kilometrov, še posebej, če boste veliko na avtocestah. To je še vedno vsaj liter in pol manj od prostorninsko večjega motorja, kar ni zanemarljivo.

Je pa takšen motor povezan s kar desetstopenjskim samodejnim menjalnikom, ki je svojo prodajno pot pred kakšnim letom začel v mustangu. Tudi tistega smo pri nas že preizkusili in nam je bil všeč, tokrat pa malce manj. Razlog je najbrž v tem, da ranger ponuja bistveno manj moči od mustanga in posledično se mora menjalnik temu prilagajati oziroma je drugače nastavljen. In zato ranger na trenutke med konstantno vožnjo prav nadležno cukne in včasih se tudi zazdi, da se ne more odločiti, v kateri prestavi naj bi imel. Zdi se, da jih je celo preveč in potem se celo med običajno vožnjo nenehno sprehaja med njimi ter zmanjšuje mirnost in zveznost vožnje. Čeprav je samo prestavljanje večinoma bliskovito in je po tehnični plati menjalnik nedvomno dober, je število prestav tisto, ki včasih poskrbi za manj udobja.

Praktično v vsakem testu poltovornjaka pišem o tem, da se je namembnost teh vozil že dolgo nazaj precej spremenila in so se iz delovnih strojev prelevili v nastopaška prevozna sredstva. Veliko lastnikov se z njimi nikoli ne zapelje na hud teren, jih nikoli ne obremeni z manjšim slonom v kesonu in temu se je Ford odlično prilagodil. Če hočete imeti izjemno nastopaški stroj, ki skorajda zmore preplezati Triglav, ob tem pa ostaja še celo bolj udoben, je to ranger raptor. Z okoli pol manjšo nosilnostjo klasičnega rangerja in povsem drugačnim vzmetenjem je bistveno udobnejši in tudi na urejenih cestah prijetnejši.

Če vseeno potrebujete delovni stroj, ki mora še vedno dobro izgledati … tukaj svoje mesto najde klasični ranger, še posebej z opremo wildtrak in takšno zanimivo barvo. Ob vsaki prenovi postaja boljši in čeprav ni najboljši po udobju, niti po notranjih materialih, ni veliko stvari, ki bi mu jih lahko zamerili. Obkljukati zna večino tistega, kar boste od njega pričakovali celo najzahtevnejši kupci, seveda pa svoje poslanstvo v tako opremljeni različici pokaže tudi s svojo ceno. Ta s popustom znaša dobrih 44 tisočakov.