Odskočna deska v razredu T

Nemški gigant je v segment vstopil relativno pozno, kar ni nujno slabo, saj so lahko v vmesnem času preučili dovolj tekmecev, da bo njihov predstavnik navdušil tudi najbolj zahtevne kupce. Poimenovali so ga T-cross, kar je nekako logično, saj se imena vseh od tal bolj oddaljenih volkswagnov začno na črko T. T-cross v dolžino meri 4 metre in 11 centimetrov, tako da je od modela polo daljši za dobrih 5 cm, v notranjosti pa je zato več prostora. Spredaj je že na daleč prepoznaven po veliki maski, ki so jo oblikovno povzeli po največjem touaregu, torej je to mali T! Zadek je zanimiv zaradi luči, ki jih povezuje črna plastika, in v primeru belega testnega primerka še posebej izstopa, spominja pa na drugo generacijo seata ibiza. Kot se za moderne in terensko nesposobne avtomobile spodobi, je veliko okrasne plastike vseokrog, da daje vtis mogočnega terenca, kar seveda ni, ga pa boste zaradi vsega skupaj hitro opazili. In to je glavni namen.

Notranjost je prepoznavna in moderna, zato so lahko pred voznikom digitalni merilniki na 10,25-palčnem zaslonu, ki stanejo dobrih 360 evrov, ampak jih priporočam. So pregledni in mogoče jih je nastaviti na različne načine, prikazujejo tudi zemljevid poti, vendar hkrati začuda na samo enem od dveh zaslonov v notranjosti. Drugi zaslon, ki v diagonalo meri 8 palcev, je hiter, kar se tiče odzivnosti sistema, in ločljivost je dobra, prav tako je mogoče ikone prestavljati po želji, navigacija s kartografijo Evrope pa vas bo olajšala za konkretnih 514 evrov. Zanimiv je še volanski obroč, ki je nov in bolj pregleden.

Notranjost bi bila kar dolgočasna, če je ne bi popestrili z dekorativnimi elementi; v primeru testnega avtomobila so bili v črni barvi, ampak bi sam raje izbral bolj žive. Nekatere površine so gumirane, kar pride še kako prav, da stvari ne letijo po avtu, in v vrata je mogoče spraviti največje plastenke. Je pa predal pred sovoznikom majhen in včasih že kakšna mapa velikosti A4 preprečuje zapiranje. Najbolj ’hecno’ pa je, da so se pri Volkswagnu včasih hvalili s kakovostnimi materiali, zdaj pa že skoraj vsi tekmeci ponujajo boljše. Vsaj na otip. V T-crossu je namreč sama trda plastika, prav tako pozabite na stropna ročaja za roke spredaj. Ja pa prostora za glave pričakovano dovolj, saj je T-cross od pola višji za dobrih 12 centimetrov, zato tudi sveže tupirana pričeska ne bo takoj uničena. Enako bo enostavno vstopanje in izstopanje, ker se sedi kar 10 centimetrov višje, zdaj pa sami pomislite, kako to vpliva na izrabljena kolena.

T-cross ima huda konkurenta že znotraj hiše, saj seat arona in škoda kamiq spadata v isti razred, vendar so Volkswagnovi inženirji eno od prednosti egoistično prihranili za mali volkswagen. Ima namreč izredno uporabno pomično klop zadaj, zaradi katere bo lahko za noge več prostora, saj se lahko naprej ali nazaj prestavi za 14 centimetrov. To se pozna tudi v prtljažniku, ki bo do prihoda Renaultovega capturja največji v razredu in ponuja od 385 do 455 litrov, kar je zelo veliko za mali T-cross. Ko klop potisnete skrajno naprej, se sicer ustvari velika luknja med pregrado prtljažnika in sedeži, da se tam mimogrede izgubijo manjše stvari, ampak je povečan prostor tako uporaben, da vam bo za to malo mar. Tudi če lahko v tem primeru na klopi sedita le otroka. Če ne doplačate za rezervno pnevmatiko, bo prostorna luknja tudi pod polico prtljažnika.

Majhnim križancem se podajo majhni bencinski mlinčki in tokrat je za pogon skrbel 1,0-litrski turbobencinski trivaljnik, ki da do sebe 85 kilovatov moči, se pravi 115 'konjev', in 200 njutonmetrov navora. Za T-cross se zdi ravno pravšnji in nikoli nimaš občutka, da je moči premalo, tudi pospešek do 100 km/h v desetih sekundah to potrjuje. Prav nič moteče ne ropota kot stari trivaljniki in malo tresljajev pride do voznika, zato se je z njim veselje voziti.

Šeststopenjski ročni menjalnik je natančen in zadovoljiv, motor pa z lahkoto porabi slabih 7 litrov bencina na 100 prevoženih kilometrov. Tudi sicer je med vožnjo T-cross dovolj lahkoten in prijeten, deluje kot kakšen ustrežljiv kužek, ki mu nobena stvar ni odveč. V ovinkih ni veliko nagibanja, vožnja v mestu in na avtocesti je udobna, le na slabših podlagah občasno blažilniki ne morejo ublažiti vseh lukenj, kar pa je podobno pri konkurentih. Krmiljenje je precej lahkotno, kar pride prav v mestih, pri večjih hitrostih pa postane po občutku malo bolj obteženo, da je vse skupaj bolj vozniško naravnano.

Za najmanjši Volkswagnov križanec se T-cross dobro odreže in ponuja dooooolg seznam varnostnih in asistenčnih sistemov, zna pa v osnovi sam zavirati v sili, ohranjati vozni pas in opozoriti na vozila v mrtvem kotu ter prečni promet od zadaj. V vsakem primeru doplačajte za LED-luči, stanejo jurja in noč spremenijo v dan, me pa moti, da je treba za kamero zadaj pri vseh paketih opreme doplačati vsaj 250 EUR. Za vstopni primerek pripravite vsaj 16 tisočakov, testni pa bi vas olajšal za 23 tisočakov. Ni malo, ampak za avto, ki je oblikovno bolj vpadljiv kot polo, se pa ja splača.