Suzuki swift sport je eden od tistih avtov, ki se jih veseliš, ker že vnaprej veš, da te ne bodo razočarali. Samo poglejte ga, že z barvo pritegne, na nobenem parkirišču ga nisem iskal!
To je eden zelo redkih avtomobilov, ki ostaja zvest ideji ’hot hatch’, čeprav je danes že bolj ’warm hatch’, ko so ostali konkurenti že vsi zlezli preko 200 ’konjev’. Tukaj ima 1,4-litrski turbomotor ’samo’ 103 kilovate, kar je 140 ’konjev’, zato ni v nobenem primeru brutalen, je pa športen!
Ko vidiš dve zajetni cevi zadaj, so pričakovanja še večja. Začne se obetavno, zvok ni slab, sploh, ko ga primerjam z istim motorjem v vitari, ima v swiftu veliko bolj rezek zvok. Ampak, ja, nič ne poka, ko prestavljaš. Vsaj malo bi lahko, da bi bilo še bolj zabavno, ker bolj pobalinski, kot takšen avto je, raje ga imamo. Temu ’strokovno’ pravimo, da ima dušo.
Je pa zato zelo zabavna vožnja. Krasno vstopi v ovinek, brez drame, čeprav je zadek igrivo lahek in ga seveda z lahkoto krotiš, lahko pa gre tudi po svoje, če nisi dovolj hiter na volanu. Od običajnega swifta je za 15 mm nižji in za 40 mm širši, da lepše čepi na cesti. Občutek na volanu je prav tako dober in ga ne trga iz rok, ker motor ni premočan, vseeno pa ima dovolj navora, da te fino potegne iz ovinka. Sploh ni nekega očitnega turbopospeševanja, ko kar naenkrat sune, ampak gre lepo zvezno. Pri swiftu se res pozna, da je lahek, celo ta v različici sport tehta prazen manj kot tono in zato v rokah deluje tako lahkotno in igrivo.
Malenkost manj kot motor navduši menjalnik. Res samo malenkost, ker se zdi, da kakšne prestave nima tako rad, čeprav si še vedno zasluži dobro oceno, ker je hiter. In tako je izračunan, da boste večino časa na ovinkov polni cesti vozili v tretji prestavi, ki je dokaj dolga. V pravem zaporedju ovinkov bi kdo rekel celo predolga. Motor nima težav z vrtenjem, hitro prileze do rdečega polja, čeprav nima nobenega smisla nad 5.500 vrtljajev, ker potem moč hitro usahne. Seveda s pomočjo turbine fino zadiha že pri 2.000 vrtljajih, zato se pričakovano najbolje počuti v srednjem območju. V bistvu tako lepo in zvezno pospešuje, da marsikdaj sploh nimaš občutka, da gre za turbomotor.
Če bi šlo, bi si sam nastavil volan še bližje, ker imam kar iztegnjeni roki, ko si sedež pravilno nastavim za noge. Pa sedežema, ki imata sicer dobro bočno oporo, manjka še ledvena, da bi bolje opravil tudi s kakšno daljšo turo. Takrat se lepo sliši, da niti zvočna izolacija ni za vzor. Da so notri vsi elementi skupaj z merilniki obarvani v rdeče, sicer ni slabo, ob tako atraktivni rumeni barvi, kot krasi zunanjost, pa bi bila lahko tudi ta barvno usklajena. Sam sem pogrešal še na veliko izpisano hitrost med merilniki, kjer je sicer kup nekih informacij, ki pa so dokaj brezvezne, ker med vožnjo pač ne bom gledal, koliko navora bruha motor. Lahko pa na teh istih merilnikih vidite, da poraba sploh ni huda. Dobrih 7 litrov na testu, kar je za takšno bombico super.
19.200 evrov stane in ima že serijsko vso opremo, vključno s preobčutljivim samodejnim zaviranjem v mestu, ki vas bo včasih kar prestrašil, če ne boste zavirali dovolj zgodaj po njegovo. Ampak bolje varno kot ne, ker dvomim, da boste s tem avtom med najpočasnejšimi v prometu. Vi samo glejte, da ga izberete v atraktivni barvi, Suzuki je pa že poskrbel, da se vam bo smejalo, ko boste šteli ovinke na svoji priljubljeni cestici.
1 / 21
Tehnične specifikacije
Tehnični podatki
tehnični podatki
suzuki swift 1.4 boosterjet sport
vrsta motorja
turbobencinski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj
Skoraj eno leto ga že vozim, samo menjalnik v počasnem prestavljanju se rahlo zatika iz prve v drugo, če pa ga pelješ po ovinkih ali AC-ju menjalnik deluje bp. Kamera za vzvratno vožnjo nima ravno najboljše resolucije. To pa z mojih 26000 prevoženih km edina minusa.