Jezna osa

Saj veste, kako vam ljubitelji italijanskih znamk vedno hitijo razlagati, da so ta vozila strastna in izžarevajo nekaj, česar nemška ne bodo nikoli. Morda je res nekaj na tem, pač drugačna so, nekaj italijanskega temperamenta se vidi v njih. To je jasno takoj, ko fiatu 500 ali kateremukoli drugemu predstavniku kakšno napakico lažje odpustiš, kot bi jo sicer. Takšen abarth 595 competizione jih ima veliko, nekaj manjših, kjer zamižiš na eno oko in rečeš, 'ah, ja, je vseeno', nekaj pa takšnih, ki te konkretno zmotijo. Zato je tole dober indikator, kako velik privrženec znamke ste.

Ni vse slabo, zelo veliko je tudi dobrih lastnosti, prva je njegov izgled. Abarth 595 competizione ni zadržan, ni mu nerodno, ko ga na ulici opazujejo vsi po vrsti in svojo majhnost kompenzira z glasnostjo. Štiri izpušne cevi namreč pričarajo tako zanimivo zvočno kuliso, da se bo za njim obrnil skoraj vsakdo. Frekvenca pošteno diši po tisti, ki jo iz sebe spravi osemvaljni motor kakšnega ferrarija, le precej manj glasno je vse skupaj. Oblikovno pa skoraj še bolj udarno, zlasti v takšni 'rumena modena' barvi.

Skratka, njegov prvi atribut je izgled. Res je zanimiv, nastopaški in simpatičen, zato te takoj zasvoji. Le toliko je zadržan, da nikogar ne bo motil, a vseeno dovolj zašiljen, da ga nihče ne bo spregledal. Znotraj je podobna zgodba. Sedeža znamke Sabelt sta hudo atraktivna in konkretno objameta hrbet. Detajli, kot so nešteti emblemi škorpijona in nenavadna ročica za poklop naslonjal naprej, pa velik zaslon, na katerega se ob kontaktu iz garaže pripelje abarth, vse skupaj lepo zaokroži vizualni nastop.

Podkrepi ga tudi motor. 1,4-litrski turbobencinar v tem primeru razvije 132 kW moči oziroma 180 'konjičkov'. Pri 5.500 vrtljajih, kar pomeni, da ga je malo le potrebno zavrteti in to počne z velikim veseljem, ob tem pa ušesne mešičke preplavlja s prijetno zvočno simfonijo. In s pokanjem ob menjavi prestav navzgor. Če zadenete ravno prave vrtljaje ob menjavi, je brbotanje iz izpuha zelo glasno. In zvok zasvoji. Tudi sicer je motor dober, lepo zvezno pospešuje, dovolj silovito, ker avtomobilček tehta le malo več kot tono in sto kilogramov. Do sem vse lepo in prav, so pa seveda tudi lastnosti, pri katerih imam zadržke.

Glavni tokrat je robotiziran petstopenjski menjalnik. Je daleč najslabša stvar avtomobila, vsekakor toplo priporočam, da izberete ročnega. Ta je prvak v polžjem prestavljanju, menjava zahteva skoraj sekundo, v tem času pa bo vaša glava izgubila silo potiska ob pospeševanju in pokimala naprej, potem pa zopet cuknila nazaj. Neprijetno je, še v navadnem umirjenem fiatu 500 bi me takšen menjalnik motil, tukaj pa se mi zdi grozen. In le pet prestav ima, zato se motor na avtocesti pri 130 km/h vrti že s 3.400 vrtljaji in je za dolge poti absolutno preglasen.

Moti me tudi povsem prevelik volanski obroč. Saj ne vozim tovornjaka, pa čeprav je obračalni krog skorajda takšen. Na praznem parkirišču sem želel zapeljat v parkirni prostor in sem moral svoj položaj popraviti, ker sem zapeljal preko črte. Obračalni krog je večji od tistih v dve številki večjih avtomobilih. Prav neverjetno je, kako slabo okreten je abarth 595. Aja, volanski obroč. Seveda, prevelik je, v takšno majhno bombico bi sodil bistveno manjši, pri tem se zdi, da zajame polovico armaturne plošče.

Ko si boste abarth 595 competizione kupili, boste nastavili sedež in problem bo rešen. Oziroma, problema ne boste niti opazili. Pri naših menjavah voznikov v uredništvu pa smo bentili nad tem, da si naslonjala ne moreš nastaviti, če prej ne odpreš vrat, ker je velik vrtljiv gumb dejansko stisnjen med sedež in vrata, za roko pa ni dovolj prostora. Tudi sedi se previsoko, ker je sicer odličen sedež znamke Sabel nameščen na fiksno višino. In če kdo slučajno premišljuje o tem, da bi s svojo novo igračko lahko prevažal še otroke, pozabite. Moja dva sta takoj izvedla udar in z glasnim kričanjem sporočala, da nimata prostora za noge.

Niti lega na cesti me ne prepriča. Za začetek je avtomobil izjemno trd, takšno asketsko udobje bo zmotilo večino, a mene niti ni. Je športen, naj bo trd, sem si mislil. Ampak, potem naj se tudi pelje tako, pa se ne. Nos sili iz zavoja za vsako figo, podkrmiljenje je absolutno preveč očitno in tole je daleč od male nabrite bombice, s katero boste napadali zavoje. Kdor pogleduje proti takšnemu nastopaču, seveda ne gleda še fieste ST, a vseeno lahko omenim, da ob bistveno večji meri udobja ponudi občutno več užitka v zavojih. Za deset tisočakov manj boste dobili avtomobil, ki bo takšen 595 competizione na cesti osramotil.

A, še to: tudi ne razumem, zakaj mora športno nastrojen malček ob vsakem le malenkost močnejšem potisku zavore panično utripati z vsemi smerniki. Razumem, da je opozarjanje ostalih pomembno, a ne pri takšnem avtomobilu, ker potem utripam vsakič, ko malce hitreje pripeljem do ovinka in močneje pritisnem na zavoro.

Vse našteto pa ni nujno pomembno. Privržencev opombe ne bodo zmotile, niti opazili jih ne bodo, ker se bodo raje prepuščali užitkom super privlačnega izgleda in jezno ropotajočega motorja. In to bo dovolj. Celo sam poznam takšnega ljubitelja in ob mojem naštevanju napak je bil tiho, potem pa dejal le 'kaj?' in zgodbo zaključil.