Športne ambicije

Ford S-max 2.0 ecoblue 140 kW AWD AT ST-line

Avtor prispevka: Jure Cehner

Fordov S-max je vstopil v drugo polovico svoje življenjske dobe in nekaj novih posodobitev ga drži nad gladino, z opremo ST-line pa po naše s plavanjem sploh nima težav.

Deli Natisni

Foto: Jure Cehner

22. 7. 2019 ob 7:00

Komentarjev: 5

Kaj nam je bilo všeč in kaj ne

športna oprema ST-line se mu dimenzijam navkljub poda

v zavojih se odreže bolje od vseh enoprostorniških konkurentov

podvozje kljub dinamiki skrbi za zelo udobno vožnjo

nov motor ima lepše zveneče ime (ecoblue namesto TDCi)

klasičen samodejni menjalnik je boljši in manj cukajoč kot prejšnji

zanimive in uporabne tehnološke posodobitve ga ohranjajo svežega

pomična zadnja klop je super, če potrebujete več prostora v zadku

prostora bo težko zmanjkalo, še posebej v 700-litrskem prtljažniku

kopica rdečih šivov je privlačna

nasploh kabina deluje že malce zastarelo

volanski obroč bi tudi že lahko zamenjali

okrogli gumb namesto prestavne ročice nam ni preveč všeč pri ST-line

poraba goriva ni majhna

4,0

Zakaj takšna ocena?

Ocenite ga še sami!

4.7 (15 glasov)

Čeprav ni največji, S-max že od nekdaj velja za behemota v Fordovi družini enoprostornikov. Je pa med njimi zagotovo najbolj športen, zato mu Fordovci ne pravijo MPV ampak SAV, 'Sports Activity Vehicle'. Vsaj na oko mu takšnega naziva ne moremo oporekati, še posebej pri tem testnem modelu, tokrat so nam ga namreč dali z opremo ST-line. V njem pa vseeno ne bije mustangov V8, ampak dvolitrski dizel ecoblue.

S-max so lani prenovili, zato se je kratica TDCi poslovila in zdaj dizlom tudi pri vseh ostalih hišnih modelih pravijo ecoblue. Dosti bolj poetično, ne? No, zdaj ima tudi lepša smernika spredaj, kvazi sekvenčna, to pa je to, kar se tiče vizualnih novosti. Tudi znotraj še vedno ne bo žel nagrad za stil. Ne vem, če je to novost ali ne, ampak zdaj je osrednji del armaturne plošče v nekem čudnem vijoličnem odtenku in ko sonce posije nanj, ne izgleda dobro. Namesto velike ročice menjalnika je pa po novem nevpadljiv okrogli gumb. Ta je postal stalnica v novejših fordih in še vedno polarizira, saj pretikanje med nevtralno, vzvratno in prvo z vrtljajem krogca ne daje pravega občutka vozniškim navdušencem, če že sedijo v ST-line. Krogec pa pomeni tudi, da je menjalnik zdaj klasični 8-stopenjski samodejni, ne pa več robotiziran s šestimi prestavami. Končno ne cuka več, zato ga imamo raje.

Kar se tiče ostalih posodobitev, lahko omenim še izboljšan sistem za nadzor mrtvih kotov (BLIS), ki bližajoča se vozila po novem zazna na večji razdalji in je zato še toliko bolj priročen na avtocesti, da vas brani pred vsemi, ki so naš avtocestni križ pomotoma zamenjali za nemški Autobahn. Nov je tudi sistem brisalcev, ki mu pravijo ClearView. Odkrivanje tople vode? Sploh ne, zdaj tekočino brizga iz samih brisalcev, tako da tekočina resnično pokrije celotno površino brisanja. Dobra pogruntavščina.

Med vožnjo pa je S-max še vedno udoben. Ima tudi ’pameten’ štirikolesni pogon (navor na zahtevo) in posodobljen električni servoojačevalnik krmiljenja. Krajše EPAS. Ta bojda celo upošteva bočni veter in volan se aktivno trudi zmanjševati neželene vibracije. Kar na obroču. Težko bi ocenil napredek napram prejšnjemu modelu, saj v času testa ni bilo burje, da bi ga preizkusil, je pa volan resnično miren in vibracij malodane, ne glede na hitrost, ni. Motor je za 10 'konjev' močnejši, kot je bil, ’190-konjski’ oz. 140-kilovatni, in je še vedno povprečno poskočen in čisto dovolj za vsakodnevno rabo, ni pa posebej varčen, na testu je pil okoli 9 litrov na 100 km. Bi si pa mogoče vseeno želel '240-konjsko' različico z dvema turbinama, saj je podvozje poleg tega, da je izjemno udobno, tudi zelo prepričljivo v zavojih. Nagibanja je za 16 kilogramov pod dvema tonama izjemno malo. Upam trditi, da se S-max od vseh čistokrvnih enoprostornikov na trgu pelje najbolje.

Čisto zadaj si lahko omislite še dodatna dva sedeža, ki jih testni ni imel, se pa spomnim, da odraslih ne moreta kvalitetno sprejeti. S-max tako tudi v drugi polovici svoje življenjske dobe še vedno ostaja avto za vse, ki imajo veliko podmladka, poleg pa hočejo še malenkost bolj športno vzdušje, kot ga nudijo tekmeci. V tem je zelo dober in temu primerno ima tudi ceno, nekaj več kot 51 tisočakov želijo za skoraj popolnoma opremljen S-max v privlačnih oblačilih in s štirikolesnim pogonom. Ni malo, ampak dobite zelo veliko avtomobila.

1 / 25

Tehnične specifikacije

Tehnični podatki

tehnični podatki	ford S-max 2.0 ecoblue 140 kW AWD AT ST-line
vrsta motorja	turbodizelski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj
prostornina v ccm	1997
moč v kW (KM) pri vrt./min	140 (190) pri 3.500
največji navor v Nm pri vrt./min	400 od 2.000 do 3.000
menjalnik	samodejni, osemstopenjski
pogon	na vsa štiri kolesa
mere (dolžina x širina x višina) v mm	4796 x 1916 x 1655
medosna razdalja v mm	2849
prtljažnik v litrih	700
masa praznega vozila (nosilnost) v kg	1984 (651)
največja hitrost v km/h	206
pospešek 0-100 km/h v s	9,9
poraba (po normah EU) v l/100 km	9,0/6,6/7,4
poraba na testu v l/100 km	9,4
cena osnovnega vozila v EUR	30.110 (*2.000 EUR popusta)
cena testnega vozila v EUR	44.080 (*2.000 EUR popusta)
cena testnega vozila z dodatno opremo v EUR	51.160 (*2.000 EUR popusta)