Še eno glajenje gubic

Vseeno smo na testu med skrbnim obhodom okoli krasno oblikovane pločevine opazili, da ima maska še malo več kroma in malenkost drugačne luči. In da je posebna rdeča barva ’soul red crystal’ še vedno ena najlepših nasploh. Ob rahlo zastrti svetlobi sonca ali v polmraku kar žari s svojimi biseri v laku, zato doplačilo 840 EUR lahko samo priporočim.

Bolj se po novem razlikuje znotraj, kjer praktično ne moremo več vihati nosov. Ne nad starim zaslonom, ki je izgledal, kot bi ga vgradili naknadno, kot tudi nad materiali, ki so postali precej prijetnejši na pogled in otip. Vidi se, da je oblikovanje vzel v roke nekdo, ki ima občutek za estetiko, ne le za strogo uporabnost. Še vedno na zaslon ne morete pritiskati med vožnjo, ker Japonci pravijo, da to ni varno, čeprav je na mestu občutljiv na dotik tako kot vsi ostali. Torej vam med premikanjem avta ostanejo gumbi med sedežema. Poznavalci boste opazili tudi rahlo spremenjeno obliko zračnikov in gumbov za upravljanje klimatske naprave, vsi pa z digitalnim zaslonom nadgrajene merilnike. Te sedaj v osrednjem delu prikazuje LCD-zaslon, ob robovih pa ostajajo analogni. Oblikovalci so se potrudili, da je vse skupaj tako grafično kot barvno usklajeno, zato kljub svoji modernosti dajejo dokaj eleganten vtis, hkrati pa lepo informirajo o vsem, kar voznika med vožnjo zanima.

Po novem je projekcijski zaslon ’pravi’, kar pomeni, da se slika projicira s primerno globinsko ostrino na vetrobransko steklo, ker stari mini-zaslon ni izgledal dovolj prestižno. Tam boste (poleg lučke v vzvratnih ogledalih) videli tudi opozorilo na vozila v mrtvem kotu, zato med vožnjo v bistvu ne bo nobenega razloga, da bi gledali drugam kot na cesto. Sploh ob sicer odlično urejenem prostoru okoli voznika, zato lahko mirno zapišem, da je mazda6 eden od avtomobilov, ki se med konkurenco najbolje stara.

Pri karavanski šestici je ob zajetnih zunanjih merah še največja slabost ’majhen’ prtljažnik (na tuji uradni strani piše 522 litrov), ker ima dokaj nizko streho, je pa zato avto toliko lepši. Za vsak dan boste res težko rabili več prostora, tudi otroški vozički in podobna krama gredo z lahkoto vanj, ker je prostor dolg, ni pa rekordno velik kot pri oglati konkurenci tipa škoda superb. V kabini je prostor bolje odmerjen, čeprav na zadnji klopi zopet ni na ravni kar 4,87 metra dolgih konkurentov. Da se razumemo, primerjava je le med podobno velikimi avtomobili, če boste vzeli za primerjavo avto v velikosti golfa, je prostora jasno več kot dovolj.

Vse ostalo je krasno, zelo lepo se pelje, bolj dinamično kot večina takšnih velikih avtov, pa je še vedno udoben. Zdaj ima tudi radarski tempomat, ki je malo preveč živčen pri delovanju, ker ne zna tako lepo predvidevati in potem zavirati kot najboljši, in zelo uporabne so kamere za 360-stopinjski pogled okoli vozila za lažje parkiranje, čeprav tukaj opazite, da bi imel lahko osrednji zaslon boljšo ločljivost in bi se vse skupaj še bolje videlo. Pogrešal sem le samodejni menjalnik, čeprav Mazdin kar poveča porabo goriva, v testnem primeru s šeststopenjskim ročnim in motorjem CD150 pa je bila pod sedmimi litri na 100 kilometrov.

Dizelski motorji so pri konkurenci tudi tišji, ampak vem, da smo Slovenci še vedno nori na dizle v takšnih velikih avtih, zato je v praksi 2,2-litrski Mazdin štirivaljnik s 110 kW (150 KM) dovolj dobra izbira, sploh ob zelo sprejemljivi ceni dobrih 32 tisoč evrov. So pa bencinski ob takšnem izgledu še bolj zanimivi, kdo bi rekel, da je tretja generacija zunaj že od leta 2012.