Antidepresiv

Težko povem veliko novega o tokratnem MX-5. Je namreč skoraj identičen temu, ki smo ga že imeli na testu, edina razlika je v opremi, tokrat takumi, in drugačni barvi. Tokrat je platnena streha rjave barve in mi je še bolj všeč. Zakaj torej sploh test? Ker je MX-5 tako samosvoj in zanimiv avtomobil, da ga v uredništvo vedno vzamemo z največjim veseljem. Vzeli bi ga tudi, če bi bil povsem enak prejšnjemu, le šivi na prestavni ročki bi imeli drugačen vzorec.

Torej, za koga sploh je MX-5? Nikakor za tistega, ki ga mika hiter avto in mu je všeč seat leon cupra. Ta dva avta sta si na povsem nasprotnih polih, leon je sila enostaven, zelo hiter in udoben ter tih. MX-5 ima skorajda več skupnega z motorjem, le da vas tukaj trebuh (skoraj) ne bo oviral pri vožnji in ravnotežje sploh ne bo pomembno. MX-5, zlasti s takšnim motorjem, ni posebej hiter avtomobil. Ves čas ga je treba malce priganjati, če si želite hitrejše vožnje, posledično je bolj glasen, s spuščenim ostrešjem pa se boste s sovoznikom na avtocesti morali sporazumevati z ročnimi signali. Lahko tudi z govorom, a to bo bolj dretje. Začuda niti pri 130 km/h prav ogromno vetra okoli glave ne bo, pa čeprav je vetrna zaščita le en majhen plastičen okvirček. In sedeža sta seveda le dva, za družinsko rabo tudi ne bo.

Dva motorja sta na voljo, tokratni je z 1,5 litra prostornine in manj kot 100 kW moči šibkejši in čeprav po moči ne deluje bogato, ni prešibak. Vam bo pa všeč le, če vam je všeč celotna filozofija avtomobila. MX-5 je namreč majhen in prvinski roadster, pri katerem imate ves čas stik z naravo. Celo bolj kot na motorju, ker ne potrebujete čelade in usnjene obleke, v kateri se boste poleti skuhali v pol ure. Je sila okreten in majhen avtomobil, ki vozniško vašim ukazom sledi v istem hipu, avtomobil, ki je tako zelo enostaven in prijeten v vožnji, da mu enostavno ni para. Sploh ni posebej hiter, a z majhno maso, briljantnim krmiljenjem in najboljšim ročnim menjalnikom na trgu privablja nasmeh na usta že pri 30 km/h. Pa za to ne potrebuje biti posebej trd, pravzaprav je MX-5 precej udoben avtomobilček. Ni namreč najpomembnejša le hitrost okoli zavoja, ampak užitek, ki ga pri tem doživite. In tega je ogromno.

Seveda je na daljših avtocestnih poteh MX-5 bolj naporen in glasen, seveda ne pričakujte, da bo hrup zunanjosti dušil kot kakšna meter daljša limuzina. Dejansko je največja prednost tega avtomobila enostavnost vožnje in nudenje tistega občutka posebnosti že pri majhnih hitrostih. Tega ne omogoča skoraj noben drug avto, vsaj v tolikšni meri ne in pri takšnem cenovnem okviru.

Pa motor? Zapisali smo že, da je takšen 1,5-litrski štirivaljni bencinar super, ker je precej prožen, saj premika majhno maso. Zelo rad se zavrti in obenem še porabi ne posebej veliko goriva. Prav zaradi veselja do vrtenja so ga mnogi postavljali v ospredje pred močnejšim dvolitrskim, a je bil slednji sedaj deležen precejšnje prenove in je močnejši, predvsem pa se tudi zavrti podobno kot ta. A brez skrbi, tudi s šibkejšo različico boste nadvse uživali.

Za dobrih 20 jurjev (ali pa slabih 30 z najboljšim paketom opreme) je skratka MX-5 eden najbolj zabavnih avtomobilov. Brez prave konkurence je, ko pridem na področje voznih lastnosti in prvinskega vozniškega občutka. In zato vam povem, da vam količina dodatne opreme sploh ne bo tako zelo pomembna, vseeno pa tudi ta doda k splošnemu počutju. Takšen takumi morda še posebej, ker res dobro izgleda. Sploh z rjavo platneno streho.