Za neslišna popotovanja

Nedolgo tega smo v tem testu že zapisali, v čem vse novi BMW serije 5 res navdušuje, tokratnega pa smo na test vzeli predvsem zato, da ugotovimo, kako prijetna je lahko priključno-hibridna različica. BMW namreč od letošnjega leta dalje vse svoje modele ponuja tudi v takšnih izvedenkah (razen povsem električnega i3), ki so najbrž odskočna deska k počasnemu ukinjanju dizelskih različic. Ali vsaj počasnemu premamljanju kupcev v električno smer.

Petica z oznako 530e pod pokrovom skriva kombinacijo dvolitrskega turbobencinarja, ki premore 135 kW moči, in elektromotorja s 70 kW moči. Skupna sistemska moč znaša malo manj kot seštevek obeh, in sicer 185 kW oziroma 252 ’konjev’, ki vas bodo ob pomoči 420 Nm navora vedno bliskovito in konkretno potisnili v naslonjalo sedeža. Morda res ne tako močno, kot bo to storil motor v 540i, ampak vseeno zelo prepričljivo in vsekakor na nivoju večine dizelskih izvedenk. Podobna ali manjša pa bo poraba goriva, odvisno od števila na elektriko prevoženih kilometrov.

Baterijo s kapaciteto 9,2 kWh boste doma na klasični vtičnici polnili okoli 5 ur, v praksi pa prevozili okoli 30 kilometrov. Večjega dosega od številke 33 polno napolnjena baterija ni pokazala nikoli in med vožnjo je doseg potem precej enakomerno in prevoženi razdalji ustrezno tudi padal. Hvalim dejstvo, da se lahko zgolj na elektriko peljete do 140 km/h, torej celo hitreje od naših omejitev, pa tudi, da imate na voljo tri programe o tem, kaj naj se s samo električno energijo med vožnjo dogaja. Lahko se odločite, da boste energijo baterije prihranili, lahko se peljete izključno na električni pogon, ali pa pač na kombinacijo obeh motorjev, ki se izmenjujeta ali sodelujeta povsem samodejno.

Precej voženj boste tako lahko opravili zgolj na elektriko, kar je super. 70 kW moči bo v tem primeru povsem dovolj, ker vas bo predvsem prepričeval hipen navor, bodočim lastnikom bi priporočil, da ob nakupu (ali pač pozneje) vzamejo še hišno polnilno postajo wallbox. Tako boste baterijo lahko polnili z največ 7,2 kilovata in bo napolnjena v dobri uri in pol. Saj veste, če boste po službi odhiteli še po opravkih in boste želeli to storiti neslišno, predvsem pa čisto.

Kombinacija obeh motorjev poskrbi za več kot zadovoljive zmogljivosti. Potovanja po avtocestah so izjemno lahkotna, pospeševanja suverena in izrazita, notranje okolje pa nasploh vrhunsko in mera potovalnega udobja zavidljiva. Že v prejšnjem testu je Matej pohvalil, kako zelo udoben potovalnik je lahko takšen BMW in to je ponovno potrdila tudi ta izvedenka. Mercedes-benz E z zračnim blaženem je sicer še bolj udoben in vožnja še bolj podobna lebdenju na oblaku, a tudi tukaj udobje ne trpi. Niti ne športnost; s spreminjanjem vozniških programov je petica precej suverena tudi v zavojih, saj je pogon speljan nazaj in čeprav se dodatna masa čuti, je težišče dovolj nizko, da je vožnja še vedno v užitek. Ima pa prtljažnik zaradi baterije 120 litrov manj, skupna prostornina tukaj znaša 410 litrov. BMW se hvali, da kljub bateriji pod njim sama oblika nima vpliva na ’čudno’ dno, ampak je ostalo lepo ravno, naslonjalo zadnje klopi pa se lahko podre, čeprav je za to kljub visoki ceni avta potrebno doplačilo.

Seveda je nivo udobja odvisen od debeline vaše denarnice, kar nekaj je namreč dodatkov, ki ga lahko povečajo in so na seznamu doplačilne opreme. Tokrat izpostavljam dva: za začetek paket luxury line, ki ponudi usnjeno oblazinjenje in z boljšimi materiali prevlečeno armaturno ploščo, drugi pa je skoraj šest tisočakov vreden paket 'first class upgrade'. Ta sedeže obleče v še bolj kakovostno usnje, slednji so ogrevani in prezračevani, znajo masirati in to celo zelo dobro. K splošnemu ambientu bo veliko pripomoglo še ozvočenje Harman Kardon, čeprav je na voljo tudi okoli štirikrat dražji Bowers&Wilkins Diamond Surround, ki iz denarnice zopet pobere dobrih pet tisočakov. Ker že cenejši ponuja dobro kakovost zvoka, vam dražji verjetno še lepše masira slišna čutila.

Odličnosti okolja je težko karkoli zameriti, a kakšna malenkost se sem ter tja vseeno najde. Menijska struktura je zelo pregledna, informacije so izpisane v slovenskem jeziku in v sistemu i-Drive boste našli informacije o vsem mogočem. Tudi resolucija je zavidljiva, kar velja še za sliko vseh kamer okoli vozila. So pa meniji in dostop do nekaterih informacij vseeno prezapleteni. Da uporabnik resetira potovalni računalnik, je treba kar pošteno zaorati v podmenije sistema. Pa še kakšen primer lahko najdem. In čeprav petica zelo dobro prepoznava geste, vseeno pogrešam vrtljiv gumb za nastavljanje glasnosti radia bližje gumbom sistema i-Drive, ne pa povsem drugje. Tudi dokaj neizrazita oblika vozila mi ne diši, res pa je to precej subjektivna opazka, ki pri vašem okusu nujno ne velja.

Dejansko ima BMW 5 le eno pravo in izmerljivo hibo, a še to najbrž namenoma. Na zadnji klopi je za kolena potnikov malo prostora. Sedežni položaj ni neudoben, a glede na dolžino in ostale gabarite vozila razkošno vseeno ne boste sedeli. Najbrž zato, da ima večja sedmica sploh kakšno otipljivo prednost. Če boste na zadnji klopi pogosto prevažali zahtevne poslovneže, bo večja številka vozila bolj prava izbira, za vse ostalo je tu petica, kot pravi ena od reklam za kreditne kartice.