Toyota si je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja zadala dokaj enostavno nalogo – narediti najboljši avto na svetu, takšen, ki bo pometel celo z nemško sveto trojico. V bistvu je bila takrat še bolj dvojica, ampak novi znamki Lexus je dejansko uspelo. LS je bil presežek v številnih pogledih, hkrati pa je veljal za enega najtišjih, če ne celo najtišji avto na cestah. V kabini, jasno, da so lahko potniki uživali v razkošju po še vedno ‘sprejemljivi’ ceni, če upoštevamo, da gre za prestižno limuzino.
Še vedno bodo vsi uživali v razkošju, ki ga ponuja le ta razred vozil, ampak tudi konkurenca v vseh teh letih ni spala in rezultat so same odlične velike limuzine.
Kaj pa zdaj, skoraj 30 let in štiri generacije kasneje? Še vedno bodo vsi uživali v razkošju, ki ga ponuja le ta razred vozil, ampak tudi konkurenca v vseh teh letih ni spala in rezultat so same odlične velike limuzine. Prav vse merijo že krepko čez 5 metrov v dolžino, lexus LS pa celo 5,23 metra in z novo generacijo ne ponujajo več dveh dolžin, le ’podaljšano verzijo’.
Prav ta dolžina med ostalim poskrbi za izjemno elegantno podobo. LS je zelo privlačen avtomobil, s svojo ogromno in hkrati agresivno masko poskrbi za spoštovanje tako na cesti kot pred hotelom, ko se valeji kar tepejo, kdo ga bo parkiral na varno v garažo. Ampak samo tisti, ki se mu bo s komolci uspelo preriniti za volan, se bo lahko prepričal, kaj je tako opevana japonska gostoljubnost. Počutiti se mora, kot da bi ga vse skupaj nežno objelo, zato vse linije nekako plavajo, lebdijo, ni ostrih zaključkov, ki bi voznika preveč vznemirjale med vožnjo, temveč je celota umirjena, da bo tudi drsenje čez pokrajino ali stanje v mestnem prometu karseda prijetno.
Pri tem je seveda bistveno, da Japonci znajo izbrati najboljše materiale. Usnje vsepovsod je pričakovano, tudi na armaturni plošči in okoli merilnikov, prav vsak pa bo vznemirjeno božal vratne obloge, ki so tako nežne in lepo osvetljene, da bo zraven vzdihoval od ugodja. Ja, prav z osvetlitvijo so dosegli tisto piko na i, da bo vožnja še posebej prijetna ponoči.
Sedeži si zaslužijo poseben odstavek, ker poskrbijo za razvajene riti kot redkokje. Voznikov je nastavljiv v 28 smeri, kar je sicer manj kot 206 kosti ali recimo 700 mišic v človeškem telesu, ampak vam da vedeti, da bodo vse vaše okončine precej udobno počivale med vožnjo. Celo tisti zadaj desno, za katerega se je vsak v naši ekipi najprej zagrebel, je nastavljiv v 22 smeri in ima dodatno, seveda električno nastavljivo, oporo za noge, da ne bo oteklin pri prihodu na cilj. In tudi tam je možna masaža shiatsu, ena boljših v avtomobilih nasploh. Kabina in počutje v njej torej ocena pet. Oziroma, z zadržkom, bom raje zapisal minus pet, ker kljub ogromnim zunanjim meram znotraj sploh ni ogromno prostora. Gre za drugačen tip vozila, v katerem je vse skupaj predimenzionirano, zato potnik zadaj desno ne bo mogel kar vsakič stegniti nog, če bo imel pred sabo povprečno visoko odraslo osebo. Pozabite tudi na razkošje v prtljažnem prostoru. No, kar se materialov tiče, že, prostor meri pa le 430 litrov, zato za družinske dopuste, kot si jih privoščimo pri Volanu, že ne bo. Torba ali tri, to je to.
Vožnji LSa bi človek težko rekel delo. Zopet prej sprostitev kot kaj drugega. Sedi se vrhunsko, masažo sem že omenil, spredaj je sicer kup zaslonov, ampak boste gledali samo na projekcijskega v steklu, ker je ogromen, kar 24 palcev meri in na njem se izpisuje vse, kar potrebujete. Še vedno vas ne bo navdušil vmesnik z drsno ploščico, ker je enostavno preveč neroden in ker morate med vožnjo gledati na osrednji zaslon, zato upam, da bodo Japonci v prihodnosti le spoznali, da čisto vsaka njihova ’genialna’ domislica pa spet ni tako dobra. Nemci so vse skupaj že davno rešili bistveno bolje.
Vožnja seveda je udobna, tudi zaradi zračnega vzmetenja, ki je pri najboljšem paketu opreme serijsko. Lahko je tudi malo manj udobna, če okrogli gumb nad merilniki prestavite na sport plus, ampak je pri takšnem avtu to čisto nepotrebno, ker nima zveze s športnostjo. Tudi zato bodo bolj odločni vozniki pogrešali več občutka na volanu in še malo bolj dinamično podvozje, da bi bil občutek med ovinki bolj lahkoten, ker podoba avta je takšna našpičena, da to kar pričakujete. Sploh, ker so se še posebej potrudili pri razporeditvi mase z naprej pomaknjeno hibridno baterijo, da znaša razmerje praktično idealnih 51:49.
Po drugi strani je jasno tudi, da avto tehta več kot 2.300 kilogramov in da je treba nekako držati vso to maso na cesti, potem pa se seveda dotaknemo debat o pogonu. Seveda je hibridni, v lexusu takšen pač mora biti, ampak to spet pomeni težka baterija, dodatna elektromotorja in manjši prtljažnik. S tehnološkega vidika je hibridni pogon pravi biser. Odlično deluje med počasno vožnjo v mestih, elegantno speljuje in skrbi za zelo prijetno in tiho vožnjo na odprtih cestah. Tudi na avtocesti, dokler ni veliko klancev in vožnja po omejitvah. Ampak … ja, vedno je ampak … Nemci so v zadnji generaciji svojih prestižnih limuzin predstavili že tako dobre dizle, da me je kar sram reči, da so v praksi celo boljša izbira. Enostavno imajo več navora, so izredno odzivni, precej tihi in zelo varčni. Pri LS sem tudi z lepo vožnjo težko prišel s porabo do 8 litrov bencina, večinoma se je gibala okoli 10.
Menjalnik je postal še bolj kompliciran in je sedaj večstopenjski brezstopenjski … ne, narobe sem napisal, v bistvu sta zdaj kar dva, neskončnostopenjski e-CVT za učinkovit hibridni prenos, dodali pa so mu še 4-stopenjski avtomatik za boljši voznikov občutek in seveda manj hrupa. Res ga je manj, med običajnimi vožnjami je manj tistega motečega hrupa, ko stalno poslušate uuuuuummmmm, ko pohodite plin do konca, pa pač ni rešitve. 3,5-litrski šestvaljni motor ima sicer kar lep zvok, dokler ne postane glasen, ker se ga bo kdo v takšni limuzini hitro naveličal, če je vajen voziti po nemških avtocestah z ves čas 200 na uro, takšen lexus pa gre lahko tudi do 250.
Mogoče bi pomagala še turbina sicer prijetnega motorja z okroglo 299 ’konji’ (220 kW), ampak pravijo, da potem ne bi bil tako učinkovit. Pa kaj, tale avto stane 154 tisoč evrov z dodatno opremo in čeprav vem, da želijo Japonci poudarjati svojo skrb za okolje, se lastniki prestižnih limuzin na to prav nič ne ozirajo. Glavno, da gre, pravijo!
O tem avtu bi lahko napisal še ogromno in kakor me po eni strani s svojim pogonom še vedno ne prepriča povsem, sem po drugi strani navdušen nad izdelavo in posebnostjo nasploh. Lexus LS je res nekaj drugačnega in kdor je vsaj malo navdušen nad japonsko filozofijo, bo težko našel bolj primeren prevoz zase. Spredaj ali zadaj, je čisto vseeno.