Ni še za staro šaro

Z opremo N-tec je ravno pravi za vse, ki imate radi predvsem uporabno opremo in malo bolj športen izgled. Na primer, nima senzorjev za parkiranje, ima pa kamero zadaj, ki je obvezna, ker se nazaj zaradi oblike zadka skoraj nič ne vidi. Del opreme so tudi tempomat in navigacija, zunaj še 17-palčna platišča, ostalo pa je bolj ali manj enako, vključno z zdaj že rahlo zastarelo armaturko, ampak še vedno zanimivo oblikovanim sredinskim grebenom s sijočo plastiko. Vedno nam je bilo všeč, da je prestavna ročica postavljena visoko, čeprav njeni dolgi gibi niso ravno tisto, kar si zamišljajo ljubitelji relija.

Še vedno ostaja znotraj skop s prostorom, predvsem na zadnji klopi ga je za odrasle premalo in zaradi majhnih stekel deluje rahlo klavstrofobično, tudi prtljažnik bi lahko bil večji, čeprav je v njem bistveno več prostora kot pred prenovo. Takrat nismo verjeli, da je dejansko tako majhen, je pa res, da se v juku v praksi vozita večinoma dva, torej je avto dovolj velik. Zelo velik hit je med starejšimi vozniki, ki želijo po merah majhen avtomobil, v dolžino meri samo 4,13 metra, kar ni bistveno več kot clio, še bolj pomembno pa je, da se sedi višje. In tukaj se sedi precej visoko. Ravno zato zmoti še, da volanski obroč ni nastavljiv po globini, da bi položaj med vožnjo ustrezal še širši množici voznikov.

Za pogon testnega skrbi 1,5-litrski štirivaljni turbodizel, ki da od sebe 81 kilovatov, torej 110 'konjev', in z njim je lahko juke kar poskočen. Ves navor 260 njutonmetrov se pojavi pri 1.750 vrtljajih. Pa še zelo varčen je s tem motorjem, saj je na našem testu porabil tudi le pet litrov na 100 prevoženih kilometrov, povprečje ob koncu testa pa je znašalo še vedno zelo dobrih 5,7 litra. Turbopolnilnik ima spremenljivo geometrijo lopatic, da je bolj odziven kot nekoč, le precej glasen je sam motor, ki ga marsikdo pozna tudi iz drugih modelov, predvsem renaultov. Malo slabša zvočna zatesnitev se potem še bolj pozna med vožnjo po avtocesti, ko juke kar glasno reže zrak. In neodločen tempomat se včasih ne more odločiti, če bi še pospeševal ali zaviral, nasploh pa je vožnja s tem oblikovnim posebnežem kar prijetna, če niste previsoki.

Čeprav si osnovo deli z nekaterimi vozniško bistveno manj prepričljivimi modeli iz skupine, v katero spadata še znamki Dacia in Renault, se juke kar dobro znajde na cesti. Sicer se karoserija precej gunca med hitro menjavo smeri, je pa zato dokaj zanesljivo postavljen na cesti, da se boste brez strahu zapodili v ovinek. Upoštevajte le, da bo z nosom prej ali slej silil naravnost, da bo s samo sprednjim pogonom velikokrat zavrtel kakšno od koles v prazno in da je dizelski motor v nosu težji od bencinskega.

Ravno zato bi sam raje izbral po občutku še bolj poskočen in lepše zveneč 1,2-litrski turbobencinski motor, vse ostalo pa štima, če hočete biti posebni in ne rabite preveč prostora. 18.540 evrov pripravite za takšno izvedbo s popustom, če vas je strah, da nova generacija ne bo več tako drugačna.