Novo dojemanje družinskega avtomobila

Tudi v vseh ostalih pogledih, če sem čisto pošten. Saj se spominjate modela hiace, kajne? Je sicer že precej let od tega, ko se je nekaj bežnih trenutkov prodajal tudi pri nas, a s staro zasnovo za evropski trg ni bil najprimernejši. Nemara pa se še danes z njim veselo naokoli prevažajo številni potniki s poševnimi očmi, na azijskih trgih je kar priljubljen, tam so namreč potrebe in zahteve nekoliko drugačne. Verjamem pa, da se bi tudi njim oči bolj na široko odpirale, če bi proace dobili v roke, a gre za povsem evropski produkt, namenjen našim trgom. Toyota se je pri izdelavi odločila za španovijo s PSA, zato je tole dejansko le eden od trojčkov.

Proace je simpatičen in pika, sploh takšen s paketom opreme family safety in kromiranimi vložki na maski. Celo v črni barvi, ki je bolj diskretna in, no, ja, poslovna, izstopa s svojo eleganco. Po takšni različici srednje dolžine bo najverjetneje posegla večina kupcev, zato poudarjam, da je takšen potniški dostavnik seveda široko uporaben in bo lahko učinkovito opravljal celo kakšno prevozniško dejavnost, vsekakor pa ga najlažje vidim v vlogi družinskega vozila. V tem primeru vsekakor izberite drsna vrata na obeh straneh, pri tem bogatejšem paketu so sicer serijska, a ga najbrž zaradi višje cene ne boste izbrali vsi.

Nasploh lahko pohvalim notranje okolje, barvni dodatki armaturno ploščo zelo lepo popestrijo, položaj za volanom je odličen, sedeži nadvse udobni in zaprtih predalov je veliko. Na armaturni plošči manjka le kakšno manjše odlagališče za telefon ali denarnico, reža pod zaslonom na dotik ni najboljša rešitev, saj med vožnjo predmeti iz nje hitro poletijo proti tlom. Je pa res, da so vrata polna večjih in manjših rež in se lahko tudi tja postavi vsebino iz žepov, le navaditi se jih je treba.

Pohvaliti moram še udobje na drugi in celo na tretji klopi, v drugi vrsti imajo vsi sedeži enostavno dosegljiva sidrišča isofix, vsakemu potniku pa je dodeljen tudi naslon za roke. Prostornost seveda ni vprašljiva niti v tretji vrsti, kar je ključna prednost takšnih dostavnikov pred velikimi enoprostorniki, po katerih družine dokaj rade posegajo. Če se tam sedi zasilno, se tu razkošno. Seveda ob tolikšnem številu sedežev prtljažnega prostora ni veliko, ga pa je ogromno, če zadnjo klop odstranite; potem bo petčlanska družina potovala v velikem udobju in z vso potrebno kramo v zadnjem delu. Mi smo že, na morje smo poleg običajne krame vlekli še kolesa in napihljiv sup pa je šlo brez težav.

Proace je tudi presenetljivo udoben potovalnik, ki lepo blaži cestne neravnine in tresljaje na potnike prenaša dokaj zadržano. Po drugi strani pa je zelo prijeten tudi zato, ker se kljub udobju ne nagiba ali ziba prekomerno, občutek na volanu je dokaj dober, čeprav je krmilni mehanizem za moj okus skoraj premalo obtežen, lahko bi mu namenili tudi kakšen centimeter več globinskega pomika. Če so še pred leti potniški dostavniki veljali za malce bolj okorne, proace dokazuje, da sedaj zlahka prevzemajo vlogo družinskega stroja in predstavljajo uporabnejšo alternativo enoprostornikom.

Eno hibo vseeno ima, in sicer se malce zatakne pri preglednosti. Nič kritičnega, vseeno pa manjša stekla, ki skrbijo za bolj dinamično zunanjo podobo, obenem okrnijo pogled na okolico, zlasti vzvratna vožnja zahteva nekaj več pazljivosti, zato priporočamo vsaj parkirne senzorje, še bolje pa kar kamero. Tokratni jo je imel in je veliko pomagala, čeprav se slika občasno zatika in je treba vzvratno voziti počasneje, da sproti uspe prikazati, kje sploh ste.

Motor smo že preizkusili in pohvalili, več kot 110 kW moči niti ne potrebujete, čeprav lahko izberete še 132-kilovatni stroj. Ta je dovolj prožen in izjemno uglajen, sploh za 'kombi', zlahka potrdim, da je eden najboljših, morda celo najboljši v segmentu. Nobenih težav nima s premikanjem in zglednim pospeševanjem, tudi če je avtomobil polno naložen, porabi pa okoli osem litrov. Ročica menjalnika je prijetno blizu in je dovolj natančna, nekaj privajanja zahteva le sklopka, ki je ravno na mestu, kjer motor začne vleči, nenavadno trda in potem pri speljevanju hitro 'cukneš'. Imajo vsi trije predstavniki enako 'težavo', tudi tale in tale.

Oprema family safety je najbogatejša, zato v osnovi takšen proace stane vsaj 44 'jurjev', s kakšnim dodatkom še nekaj več, ne pa dosti, ker je serijska oprema bogata. Ni dražji od tekmecev in tudi enoprostorniki imajo zlahka takšno ceno. Seveda so kanček bolj elegantni in včasih manj 'štorasti', a je razlik vedno manj, vrlin, ki jih ponudi takšen proace in manjši predstavniki ne, pa imajo vedno več.