Oplova insignia prejšnje generacije je bila eden bolj popularnih avtov v svojem segmentu. Opazite ključno frazo? V svojem segmentu, ja. Ni bilo dileme, da spada v D-segment, oz. v razred ne ravno gromozanskih limuzin. Zdaj? Raztegnili so jo še za 5 centimetrov in pol, medosno razdaljo podaljšali kar za dobrih 9, imenu pa dodali še prefinjen privesek grand sport. Velik športnik? No, nisem ravno prepričan, sliši se pa dobro. Ampak vseeno sumim, da vem, kaj imajo za bregom tile Nemci … oziroma Francozi ali karkoli že so danes.
Drugim Nemcem želijo konkurirati z avtom, ki je samo za en centimeter krajši od prejšnje BMW-jeve petice, od trojke pa daljši za kar 27 centimetrov! Torej v razredu, kjer so doma še Mercedes-Benzov E, Audijev A6 in Jaguarjev XF; v E-segmentu, če smo natančni. Tega niti sami ne trdijo in bi bilo od njih morda malce preveč ambiciozno, bo pa nova insignia baje odžirala kupce BMW-jevi trojki, audiju A4 in mercedes-benzu C. Hja, dolžina bo že prava, avto je samo 10 centimetrov krajši od petih metrov.
Dimenzije so torej večje, kot jih potrebuje, kaj pa vizualno-čustveni naboj? Tja, kamor taco moli, namreč domujejo tudi vse štirice in A-petice, zato so ji, da je podoba vseeno elegantna in konkurenčna celo tako imenovanim kupejevskim limuzinam, morali nežno spustiti streho v rit in hkrati na zadnji klopi narediti več prostora, ker ga prej ni bilo ravno na pretek. Nizko spuščajoča se streha in prostor za miganje z nogami zadaj se običajno izključujeta, ampak medosja so imeli dovolj, zato za Opel to ni bila ravno težka naloga. Zdaj ga je res na pretek, tako za glavo kot noge, avto je res prostoren, je pa na račun tega prtljažnik izgubil 40 litrov, ampak še vedno jih ima 490, tako da tega ne boste niti opazili.
Je pa čisto druga pesem na sprednjih sedežih. Tu so si namreč naredili največ dela in rezultat je ena bolj ergonomičnih kabin zadnjih let. Vse je postavljeno točno na mesto, kjer sem želel, da je. Spodnji del sredinske konzole oz. 'greben', kot mu pravimo, je ravno prav visok, armatura plošča skupaj s slednjim super objame celo telo, da ne govorim o AGR-certificiranih ergonomskih sedežih, ki se skupaj z volanom nastavita do potankosti in sta standard za dobro počutje na poti.
Za kosanje s prestižnimi tekmeci so vgradili tudi čisto pravi projekcijski prikazovalnik, ne tistega na ceneni plastiki, ki se dviga in spušča, temveč takšnega, ki projicira informacije neposredno na vetrobransko steklo. Potem imamo še privlačno ambientalno osvetlitev in celo merilnik za električno napetost baterije. Zakaj bi kdo želel to, me ne sprašujte. Jim pa kar precej zamerim, da so oba glavna zaslona, torej tega z merilniki in tistega na konzoli, samo prenesli iz prejšnjega modela, čisto nič ni novega, niti vizualno niti softversko. Tukaj je pri tekmecih napredek najbolj opazen, Opel je pa malce zaspal. Se pa je Oplov OnStar zdaj predstavil tudi v insigniji, zato boste lahko kramljali s katerim od operaterjev, če vam bo na poti na morje dolgčas, v resnici pa vam bo verjetno pomagal, ko boste kaj nujno rabili. Pa ene najboljših luči sploh ima, matrični LED-žarometi ponoči noro svetijo, tudi prilagajanje smeri snopa in rezanje ven ostalih avtov zelo dobro deluje in je čisto na nivoju dražjih nemških tekmecev.
Dvolitrski dizel s štirimi valji in 125 kW oz. 170 'konji' je poganjal naš testni primerek. Dovolj je močan za vse, kar boste želeli, ni pa dodelan in tih kot pri kakšnem audiju A4. Poraba na testu? 6,7 litra, kar je več kot spodobno za relativno veliko konjenico. Pa še se da zbiti kakšen deciliter, če vsaj malce pazite pri pospeševanjih. Po drugi strani pa preveč lahkoten krmilni mehanizem in še vedno malo zvijajoča karoserija imena grand sport nekako ne upravičita. In imam občutek, da se ga insignia niti ne trudi, avto je pač kruzer na dolge proge, za grizenje ovinkov pa bo potrebno počakati na varianto OPC ali vsaj GSi. Čeprav je avto precej lažji, občutek v zavojih ni bistveno boljši kot prej, ko ga je ovirala predvsem velika masa.
Da gre primarno za potovalnik za medmestne poti, vam bo jasno že ob prvi luknji, ki jo bo insignia elegantno prestopila z dvignjenim krilcem. Pri večjih hitrostih je vožnja namreč zelo povezana, vsaka od kretenj in gibov avta so združeni v harmonično valovanje, če mi pustite malce leposlovja, kabina pa vas odlično ščiti pred neželenim zvokom in vibracijami. Dokler vas iz zena ne vrže gromozanski čriček oz. ne, mutiran škržat, ki se skriva nekje za merilniki in se zbudi popolnoma naključno. Če ni zvokov od zunaj, ki bi vam parali živce, potem jih insignia naredi znotraj kar sama. Vidite, malenkosti, kot je ta, jo še vedno ločijo od velikih sorojakov. Čeprav podobne nesmisle pogosto očitamo tudi mercedesom…
Se torej lahko bori s sveto trojico pa še kakšnim lexusom ali alfo romeo povrh? Kar težko verjamem, ker imajo omenjene znamke svoje privržence, ki jim slepo sledijo, bo pa vsaj nekatere prepričala nižja cena. Polno opremljena z opremo innovation, kot je tale, vas bo olajšala za 37 tisoč evrov.
Torej, zaključek? Insignia obkljuka vse kategorije za boj z večjimi, ampak še vedno ne more zmagati. Če bi bila malce manj ambiciozna in ostala, kjer je bila, bi imela dobre možnosti za naslov prvaka (nižjega) razreda, je pa vsaj nared za borbo z večjimi. Če vprašate mene, pozabite na primerjave s prestižno konkurenco, ampak glejte na novo insignio kot na velik, prostoren in na pogled dokaj zanimiv avtomobil, pa je lahko spet prvak svojega vašega razreda.