Sreča se je materializirala

Alfa romeo giulia 2.9 V6 bi-turbo quadrifoglio

Avtor prispevka: Matej Mihinjač

Stvari se noro hitro spreminjajo, nekaj pa ostaja: Alfa Romeo ima še vedno ogromno fenov in giulia quadrifoglio jim utrne kar solzico, tako so vzhičeni. Zdaj vidite, kako izgleda sreča v materialni obliki.

Deli Natisni

Foto: Gašper Miš, Miha Kokalj

28. 4. 2017 ob 7:00

Komentarjev: 0

Kaj nam je bilo všeč in kaj ne

ko tako dolgo in s tako vnemo pričakuješ avto in te ne razočara, potem je to to

tudi izgleda 'konjem' primerno

notranjost bo navdušile vse, ki imate radi dirkaška ogljikova vlakna

še vedno je veliko pozornosti do detajlov, ki avtu dajejo poseben značaj

krmilni mehanizem je bliskovit in neposreden

zavore bodo skrbele, da vam ne bo vroče pred vsakim ovinkom

eden najboljših motorjev ima plemenito kri, ustvaril ga je Ferrari

ročni menjalnik bo navdušil vse moške, ki imajo radi trdo delo

kljub skoraj dirkaško nastavljenemu podvozju je vožnja lahko zmerno udobna

oblika in razporeditev v kabini ustvarjata tudi dnevno uporaben avtomobil

zvok zunaj že od daleč opozarja, za kakšen stroj gre

ESP se da popolnoma izklopiti

premalo izrazit zvok motorja in izpuha v kabini

pedal sklopke je nameščen nerodno in predaleč

menjalnik ima predolga prestavna razmerja

slaba kakovost izdelave po že 11 tisoč prevoženih km

poraba goriva je pričakovano velika, pri konkurenci je manjša

4,5

Zakaj takšna ocena?

Ocenite ga še sami!

4.7 (36 glasov)

V svoji karieri nisem srečal bolj pripadnih fanatikov eni znamki.

Ne vem, če sem v svoji karieri srečal bolj pripadne fanatike eni znamki, ampak to je samo dokaz, da so Italijani nekaj že morali narediti prav v svoji zgodovini. In kaj jih tako osrečuje? Očitno zelo podobno kot nas, ker smo tale avto vsi čakali, odkar so ga prvič omenili. Ko smo slišali, da bo imel čez 500 'konjev', pa dvoma več ni bilo. Če je pa alfa!

Med prvimi kilometri sem prav intenzivno razmišljal, koliko testnih avtov sem vozil v zadnjih letih in tako užival! Eno je zvok. Sicer v kabini sploh ni tako izrazit, kot se ga dobro sliši zunaj, ampak vseeno zasvoji, da večkrat pritisnete stopalko za plin bolj, kot je potrebno. Takoj začutite, kako igriva je vožnja, pri čemer ne smete pozabiti, da tu ne gre za v osnovi športen avtomobil. Giulia je vseeno dokaj klasična limuzina, z motorjem spredaj in pogonom zadaj, registrirana za pet oseb, z velikim prtljažnikom, vse to pač ne opisuje izrazito oziroma namensko športnega avtomobila. Ampak Italijanom je uspelo skoraj neverjetno, čeprav ni majhen, deluje kot balerina med ovinki. Z veseljem gre počez, ker se tukaj da ESP popolnoma izklopiti, in krmilni mehanizem je dovolj hiter, da bo razumel, kam mora v delčku sekunde zavrteti kolesi spredaj, ko vi to zahtevate. Alfa, bravo, bravissimo! Naredili ste najboljšo športno limuzino! Ja, celo boljšo od M3.

Vožnje ne hvalim zato, ker je neverjetno hitra, niti je z brutalnim M3 ne primerjam ter postavljam v ospredje zgolj zato, ker je motorna konjenica tukaj celo številčnejša. Kjer sem bil v M3 ob izključenem sistemu ESP večino časa na trnih, vedno sem moral biti na preži in čakati, kdaj bo zadek popustil ter me poskušal ugriznit, pri alfi teh pomislekov nisem imel. Dejansko sem se ves čas vozil v načinu 'race', torej z izklopljenim stabilizacijskim sistemom, in noro užival. Vsak zdrs namreč alfa bistveno lepše nakaže in četudi je želel zadek pogosto plesati, pri tem ni trmoglavil, ampak je mesto soplesalca ponudil tudi meni. Vse se zgodi predvidljivo in nenaporno, manjša drsenja iz zavojev so lahkotna in to je tisto, kar v takšnem avtomobilu cenim. Užitek, da znaš in zmoreš, pa sploh ne nujno pri astronomskih hitrostih, takšen karakter je plod izjemno lepo uravnotežene karoserije. In če se sprašujete, čemu bi sploh izklapljal ESP? Ker sta oba omenjena avtomobila tako zelo zmogljiva, da ob vključeni elektroniki enostavno niti na suhi cesti ne dopuščata polnih pospeševanj, saj elektronika preprečuje vrtenje koles v prazno.

Čez nekaj dni nam je v roki ostal še vzvod za nastavitev naklona sedeža ... ajaj, površni Italijani.

Aaampak ... ja, ampak, vedno je nekaj. Najbolj sem se bal, da bom našel brez vezne napake in sem jih. Avto je imel komaj 11 tisoč kilometrov pa so se že zelo poznali. Vem, da mu noben pred našim testom ni prizanašal, vsi so ga mučili, kolikor se je dalo, zato so se med konstantno vožnjo slišale moteče vibracije v stropu, nekaj je ropota desno v vratih in spredaj v armaturki, gumb za nastavitev ledvene opore sedeža mi je padel notri v ohišje sedež, ko sem se ga prvič dotaknil, čez nekaj dni nam je v roki ostal še vzvod za nastavitev naklona sedeža ... ajaj, površni Italijani.

Škoda, da ne uredijo še teh malenkosti, ker sicer vse izgleda odlično. Tudi materiali so v tej različici res paša za oči, na primer velike količine ogljikovih vlaken. Še vrhunska Sparcova sedeža imata karbonsko školjko. Pa pokrov motorja in streha sta iz karbona, da je avto karseda lahek, ogromno je aluminija, ja, samo 1.524 kilogramov tehta, kar pomeni 3 kilograme na en 'konj'!

Avto je noro hiter, ni čudno, da so dosegli čas 7:39 na Nordschleife z ročnim menjalnikom. Z avtomatikom gre še hitreje, ampak moram reči, da sem z ročnim še bolj užival, ker je odličen. Gibi so moški, prestavlja natančno in hitro, elektronika pazi na motor, da lahko prestavljate kar s polno pohojenim plinom in vmes samo pritisnete pedal sklopke in prestavite. Ima pa eno nerodnost, in sicer preveč oddaljen pedal sklopke, tako da si boste morali sedež nastaviti malo bližje kot bi si ga verjetno sicer, in prestavna razmerja so predolga. V tretji prestavi gre kar 180 kilometrov na uro! V šesti pa je pri 130 km/h že skoraj 3 tisoč vrtljajev. Lahko bi bil v prvih treh ali štirih prestavah izračunan krajše, da bi še bolje izkoristil motor med zaprtimi ovinki, potem pa z daljšo šesto poskrbel za nekaj več tišine v kabini med umirjeno vožnjo. Vseeno je moči toliko, da se bo alfa izstrelila iz praktično vsakega zavoja.

Ko boste vžgali motor, vam bo jasno tudi, zakaj ima Alfa slogan cuore sportivo – športno srce. 2,9-litrskemu bencinskemu V6 s kotom med valji 90 stopinj pomagata dve turbini s kar 2,4 bara polnilnega tlaka! V bistvu so motor razvili kar iz Ferrarijevega V8 turbo iz californie, zato nima nobenih težav z dihanjem, vrtenjem v rdeče območje, pogostim speljevanjem, mučenjem, pač. Zunaj krasno ropota, razvije pa 375 kilovatov, kar se po domače veliko lepše sliši - 510 'konjev'.

Koga brigajo številke! No, 3,9 sekunde ima do 100, to je pomembno. Poraba.. pa samo kot zanimivost: slabih 18 litrov na testu. Tudi z zmerno vožnjo ne bo majhna, težko pod 12, ampak za to je narejen. Ko si ga privoščiš, tudi čričkov ne slišiš in za vse ostale napake te kar naenkrat briga. Zato pa pravim, da sreča ima obliko, oglejte si jo na posnetkih. Čeprav bi bila moja rdeča.

1 / 35

Tehnične specifikacije

Tehnični podatki

tehnični podatki	alfa romeo giulia 2.9 V6 bi-turbo quadrifoglio
vrsta motorja	turbobencinski, šestvaljni, V-oblike, 4 ventili na valj
prostornina v ccm	2891
moč v kW (KM) pri vrt./min	375 (510) pri 6.500
največji navor v Nm pri vrt./min	600 od 2.500 do 5.500
menjalnik	ročni, šeststopenjski
pogon	na zadnji kolesi
mere (dolžina x širina x višina) v mm	4639 x 1873 x 1426
medosna razdalja v mm	2820
prtljažnik v litrih	480
masa praznega vozila (nosilnost) v kg	1655 (445)
največja hitrost v km/h	307
pospešek 0-100 km/h v s	3,9
poraba (po normah EU) v l/100 km	12,8/6,0/8,5
poraba na testu v l/100 km	17,9
cena osnovnega vozila v EUR	34.490 (*4.500 EUR popusta)
cena testnega vozila v EUR	87.490 (*2.500 EUR popusta)
cena testnega vozila z dodatno opremo v EUR	92.770 (*2.500 EUR popusta)