Mnogi ga sploh niso želeli zamenjati, tudi ko so ga pri življenju ohranjali samo še defibrilatorji. In ravno zato so bila pričakovanja ob predstavitvi novega velika. Pravzaprav ogromna. Maja 2015 so ga prvič pokazali v Turčiji in ga oktobra istega leta že začeli prodajati pod imenom egea, aprila letos pa tudi pri nas. Ampak ne smemo pozabiti, da se je tržišče v zadnjih dvajsetih letih konkretno spremenilo. Tipo je zdaj samo še eden v najštevilčnejši množici družinskih avtomobilov in konkurenca je izjemna. Se sploh lahko kosa z ostalimi v ponudbi?
Seveda. Izgleda simpatično, čeprav mogoče ni tako navihano oblikovan kot drugi Fiatovi modeli, je pa kljub temu spredaj prepoznaven, zadek pa olepšajo posebno oblikovane luči. Ima zanimive pregibe na strehi in pokrovu motorja in je na pogled precej bolj zanimiv od največjega tekmeca, škode rapid. Predvsem tipo navduši z odlično ceno, saj je vstopni model s popustom lahko vaš že za samo 11 tisočakov. Če se varčevanja zunaj ne opazi, je drugače znotraj. Veliko je trde plastike, oblikovanje je razmeroma enostavno in med vožnjo je v kabini kar glasno, ampak več za tolikšen znesek niti nisem pričakoval. Pa vendar tipo navduši še z dobro založenostjo z opremo, saj že vstopni modeli premorejo klimatsko napravo, radio z USB-vhodom ter senzorje za parkiranje zadaj. Dosti je tudi odlagalnih površin in vstopni multimedijski sistem s 5-palčnim zaslonom se med poplavo ogromnih zaslonov pri konkurentih res zdi zastarel, je pa po drugi strani zelo odziven in precej preprost za uporabo. Seveda lahko ob doplačilu dobite večjega s premerom 7 palcev.
Testni se je lahko pohvalil s praktično vso opremo in z dizelskim motorjem za 17 tisočakov in pol, kar je cenovno odličen paket. Moti kakšna nerodnost, kot je tempomat, ki ne zna enakomerno držati hitrosti in stalno malo popušča in pospešuje. Ali pa precej glasen dizelski motor, ki že na mestu zelo ropota, sploh pa postane glasen pri višjih vrtljajih. K sreči vsaj funkcija stop-start poskrbi, da pri čakanju na zeleno v križišču ni moteč. Sam motor z 1,6 litra prostornine in 88 kilovati, 120 'konji', se zdi po zmogljivostih primeren. Lahko bi bil bolj odločen pri spodnjih vrtljajih, nad 2.000 je pa kar prožen. Šeststopenjski ročni menjalnik je čisto OK, sem pa pričakoval manjšo porabo od dobrih 6 litrov na 100 kilometrov.
Glede na limuzinsko obliko, ki pri nas ni tako priljubljena kot kombilimuzinska, sem pričakoval tudi več udobja. Blaženje je malo pretrdo nastavljeno in se udarce na slabih cestah preveč čuti med vožnjo, hkrati pa to ne pomeni, da je v ovinkih prilepljen na cesto, ampak samo solidno sledi smeri. Med ovinki je tudi kar nekaj nagibanja karoserije, krmilni mehanizem pa bi lahko ponudil več povratnih informacij.
Veliko bolj prepriča s prostornostjo. Prtljažnik ima 520 litrov in je omejen pač z limuzinsko obliko zadka, kar pomeni visok nakladalni rob in vodila, ki se pogrezajo vanj. Čeprav je zelo prostoren, ni največji v razredu, ob podrtih naslonjalih klopi pa ne nastane ravno dno. V kabini je veliko prostora v dolžino, celo 190 cm visoki lahko sedijo zadaj, hitreje pa ga zmanjka v širino. Baje ima največ prostora za noge v razredu, potnika spredaj 107 centimetrov, potniki zadaj pa 94, kar je veliko. Dosti je tudi odlagalnih površin, skupaj za 12 litrov.
Limuzinski tipo z dizelskim motorjem se splača, če rabite prostoren avtomobil za daljše poti, sicer pa so na voljo še precej cenejše bencinsko gnane različice. Končno je Fiat spet naredil soliden poceni in prostoren avto, nam je sploh všeč karavan.