Toyota hilux je fascinanten avtomobil, ker ga najdete v vseh kotičkih tega sveta. Svojo robustnost je dokazal že neštetokrat, ena bolj domiselnih stvari, ki ga že ves čas spremlja, pa je enormen napis 'Toyota' na vratih kesona. Zakon.
Na tokratnem piše še 'invincible', torej je nepremagljiv? Mogoče res, če zdrži večletna dirjanja po puščavah, servisiranje pri Bušmanih z improviziranimi sestavnimi deli, ali pa prevažanje blata, s katerimi si v državah tretjega sveta gradijo hiše. To je zmogel že od nekdaj, ampak terenske in vzdržljivostne vrline so svoj davek pokazale pri bolj civilni uporabi. Preizkusite prejšnjo generacijo in takoj vas bo zmotil položaj za volanom, sedi se previsoko, sedež ni dovolj udoben in armaturna plošča je iz materialov, ki brez praske zdržijo kopita antilope, za bolj civilno uporabo pa ni več tako prijeten, kot je vmes postala moderna konkurenca.
Že Matej je ob preganjanju po Namibiji povedal, da je hilux še vedno globalen avtomobil, ki bo večino kupcev našel v predelih sveta, kjer ni urejenih servisov in cest, a tokrat kljub temu zna zadovoljiti tudi veliko zahtevnejše voznike. Nas, razvajence, ki od robustnega vozila zahtevamo še nekaj udobja, opreme in približno spodobne vozne lastnosti. Obenem pa v svoji podzavesti hočemo, da je stroj izjemno zmogljiv, čeprav tega nikoli ne bomo potrebovali. Hilux je sedaj takšen.
Vem, oblika je subjektivna stvar, ampak v zanimivi barvi in z novimi linijami se zdi skoraj eleganten; oblika je ravno prav ostra in obenem uglajena. Fordov ranger je po svoje zelo zanimiv, ampak je le orjaško-agresivnega izgleda, hilux pa premore več umirjenosti. In notranjost je z velikim zaslonom precej moderna, skoraj pozabiš, da je to v osnovi delovna mula. Materiali so sicer večinoma še vedno trdi in odporni, ampak s primerno obliko ne izgledajo surovo in robustnost ne moti. Je pa vmesnik zaslona na dotik dokaj počasen, odzivnost je precej povprečna, zato vse skupaj ni tako varno in prijetno, kot bi lahko bilo.
Prostora je znotraj sicer veliko, pričakujte pa nekaj pretresanja na slabih podlagah, zlasti na zadnji klopi, ki je bližje listnatim vzmetem pod kesonom. Vse skupaj ni nič manj udobno kot drugod, celo navara, ki se edina v segmentu hvali z modernejšimi vijačnimi, ni bistveno bolj udobna. Hilux precej nenaporno prežveči neravnine in nasploh se mi zdi ravno ta poltovornjak eden manj glomaznih ter okornih pick-upov, čeprav so naši skandinavski novinarski kolegi na testnem poligonu pokazali, da med ekstremnimi menjavami smeri rad prehitro dvigne katero od koles. Da ima več kot 5,3 metra v dolžino, pokaže šele pri manevriranju na parkirišču, kjer vam nadvse priporočam vzvratno kamero.
Skoraj vsi poltovornjaki imajo pri nas močnejše motorje in čeprav od viška glava ne boli, nad tem sploh nimam pripomb. Vem, da ob 2,4 litra prostornine ponudi le 110 kW, torej 150 KM, zato, ker mora biti primarno predvsem vzdržljiv na zahtevnih trgih, ampak moči sploh ne manjka. Tisti, ki se vam vsak dan nekam mudi, hiluxa itak niti pogledali ne boste, kdor ga dejansko potrebuje, pa ne bo vsak trenutek poskušal biti najhitrejši. Hvalim prožnost motorja in relativno miren tek, čeprav je še vedno tovornjaški, kot pač pri vseh ostalih štirivaljnikih. Zmogljiv je dovolj, porabi pa med devet in deset litrov, kar niti ni malo.
V poltovornjakih vedno priporočam samodejni menjalnik, sploh pri vožnji po terenu, tam je premagovanje ovir z njim lažje.
V poltovornjakih vedno priporočam samodejni menjalnik, sploh pri vožnji po terenu, tam je premagovanje ovir z njim lažje, čeprav tale ni nič posebnega. Ob umirjeni vožnji je v redu, sicer pa se prevečkrat obnaša kot brezstopenjski CVT in vleče eno prestavo, motornega hrupa pa je tako preveč. Aja, teren. Podobno kot ostali. Zadnja zapora diferenciala je na voljo in reduktor, oddaljenost od tal je med največjimi in tega stroja s pravimi gumami ne ustavi skoraj nič.
Ostalo so samo še malenkosti, recimo, da ima gretje sedeža le eno funkcijo in ti zakuri rit v dveh minutah. Pa da je cena ob testni opremi executive že preko 40 tisočakov, kar ni malo. Mi je pa všeč, da sta stranska pragova ravno dovolj skrita pod vrata, da hlače niso takoj umazane, rolo in nasploh keson sta dovolj uporabna, zlasti rolo zelo lepo teče. Se mi pa zdi hecno, da praktično vsem poltovornjakom, vključno s tem, ob vgrajenem roloju zmanjka, da bi visok tovor na evropaleti lepo postavili gor in bi se zadnja vrata še zaprla. Tudi po širini enaki paleti zaradi koloteka zmanjka le centimeter, pa bi šla lepo gor. Se mi zdi škoda, uporabnost bi bila še večja, celotna dolžina pa neopazno daljša.
Oprema 'executive' je najbogatejša v ponudbi in vsekakor pripomore k prijetnemu vzdušju. Predvsem zaradi usnja na sedežih in oblogah vrat, voznikov sedež je električno pomičen, za odklepanje avtomobila pa je lahko ključ kar v žepu. Pač, malenkosti, ki navsezadnje celotno izkušnjo obogatijo, hilux pa naredijo prijetnejši. Tokrat ga je še dodatek 'invincible' s svojimi kromiranimi dodatki in oblogami in ga tudi priporočam, ker bo še bolj nastopaški. Vem, da to od njega pričakujete poleg vseh ostalih kvalitet, zaradi katerih je že zdavnaj postal legendaren delovni stroj.
1 / 23
Tehnične specifikacije
Tehnični podatki
tehnični podatki
toyota hilux 2.4 D-4D AT 4x4 executive
vrsta motorja
turbodizelski, štirivaljni, vrstni, 4 ventili na valj
prostornina v ccm
2393
moč v kW (KM) pri vrt./min
110 (150) pri 3.400
največji navor v Nm pri vrt./min
400 od 1.600 do 2.000
menjalnik
samodejni, šeststopenjski
pogon
na vsa štiri kolesa
mere (dolžina x širina x višina) v mm
5330 x 1855 x 1815
medosna razdalja v mm
3085
mere tovornega prostora (dolžina x širina x višina) v mm