Za vsako ceno

Znamka DS se je tudi pri nas uradno ločila od Citroëna in smo upravičeno pričakovali, da bomo te avtomobile po novem našli na lastni spletni strani. Pa jih v času testa še nismo, česar si znamka, ki nagovarja najbolj zahtevne kupce razreda, ne more šteti v čast. Trenutno jih boste zato še vedno našli na Citroënovi strani, kjer spodaj piše novi DS 3. Sicer ni povsem nov, kot takšen je na trgu prisoten že vse od leta 2009. Sprva kot citroën DS3, po novem pa le DS 3, torej med prestižnimi malčki meša štrene že sedmo leto zapored. To pa je v avtomobilizmu kar dolga doba. A ker najmanjši DS leta odlično skriva, so trojki namenili le nekaj manjših lepotnih popravkov. Naj vas nova maska in LED-žarometa s sekvenčnimi smerniki zato ne zavedeta prehitro.

DS ne stavi samo na prvi pogled, zato tudi notri pričakujte številne izboljšave. Paket opreme so poimenovali kar 'so chic'. Ime najbrž ne potrebuje posebnega prevoda in ja, DS 3 je res šik! Na to kaže že ohišje ključa, pa hudi prešiti sedeži v usnju napa, temna stropna obloga, ne manjka niti dišava … Če bi se končalo pri tem, bi bilo super, ampak so ga potem pobiksali s stikali in ročicami. Nič drugačni niso kot v citroënih pred petnajstimi leti. Dobro; da nismo več v letu 2000, sicer spomni nov multimedijski sistem, ki pa tudi ni najboljši. Bolj kot očem neprijazna, temno vijolična grafična podoba, zmoti to, da so se s prenovo znebili številnih stikal za upravljanje z multimedijo. Prej jih je kar mrgolelo, po novem pa so le tri in še ta so postavljena povsem nepremišljeno. Pač, iz ene skrajnosti v drugo. Je pa fino, da fizična stikala klimatske naprave ostajajo, kar v skupini PSA ni več običajno. Moti me še, da je notranjost v tej barvni kombinaciji pravi magnet za zbiranje prstnih odtisov in da bosta veliki plastenki vode težko našli svoje mesto. Prostora za potnike je glede na zunanje mere dovolj, sploh spredaj se sedi super. Tudi zadaj se da potrpeti, je pa treba vedeti, da je zaradi treh vrat pot do klopi težka. Prtljažni prostor sprejme 285 litrov, kar ni zelo malo, veliko pa tudi ne. Sploh v praksi se ne izkaže najbolje, ker je nakladalni rob visok, zadnja klop pa se ne podre v ravno dno.

Testni DS nas je tako bolj kot z notranjostjo prepričal z motorjem. Slabe štiri metre pločevine v povezavi z natančnim šeststopenjskim ročnim menjalnikom premika 1,2-litrski trivaljni turbomlinček. Pri PSA mu pravijo puretech, je pa ta v svoji kategoriji že drugič zapored prejel priznanje za mednarodni motor leta. Oznaka 130 pomeni, koliko 'lipicancev' ima, kar pomeni 96 kilovatov moči in še dvoje: da je najmočnejši v ponudbi in da nima nobenih težav s premikanjem slabih 1.100 kilogramov. Nadomešča štirivaljni motor 1.6 THP, kljub le trem valjem pa želi biti celo malo športen, čeprav je v spodnjem območju preslabo odziven. Dinamičen postane nad 2.000 do 3.000 vrtljaji in se rad zavrti do 5.500, kjer že doseže največjo moč. Da je pri teh vrtljajih zelo prožen, boste čutili na volanu, ker postane precej trmast in želi vleči po svoje, seveda pa ob vsaj malo dinamični vožnji pozabite tudi na tovarniško porabo 4,5 litra. V praksi raje med 7 in 7,5.

Ključi takšnega DSa bodo morda pogosteje pristali v rokah predstavnic nežnejšega spola, a bodo trše, na trenutke celo malo pretrdo podvozje, dokaj natančen krmilni mehanizem in takšen poskočen motor poskrbeli, da si jih bodo radi izposodili tudi moški. Vseeno pa ne pričakujte, da bo v zavojih tako suveren kot kakšen mini, med hitro vožnjo deluje preveč živčno, se pozna, da ima kratko medosje. Pri takšnem avtomobilu je pomemben že položaj za volanom. Medtem ko boste pri volanskem obroču hišne 208ice najprej pomislili, da so si ga izposodili kar na kakšnem kartodromu, boste pri takšnem DSu prej pomislili na križarko. Pretiravam, a vseeno, volanski obroč je prevelik, hkrati pa tudi ne ponuja veliko dobrih povratnih informacij. Športne navdušence malo zmoti tudi, da se sedi nekoliko previsoko in da takšni (sicer dobri) sedeži ne ponujajo toliko oprijema kot kakšni iz blaga ali celo alkantare. In tole, kar sledi, bi lahko večina kupcev takšnih avtov kar preskočila, pa vseeno: če si boste zaželeli malo več užitka v vožnji, vas bo potihem ves čas spremljal angel varuh. Sliši na ime ESP in ni povsem izklopljiv. Tudi ko ga izklopite, bo nad 50 kilometrov ponovno zaživel in ves čas budno spremljal vašo vožnjo, kar bo morda koga razjezilo.

Torej, če želite izstopati za vsako ceno, je DS 3 res pravi odgovor. Namenoma pravim za vsako ceno, ker že osnovni stane skoraj 17 tisočakov. Takšen, bogato opremljen, pa kar 28 tisoč evrov! Na seznamu nekaj več kot sedem tisočakov vredne dodatne opreme sicer najdemo sedeže iz usnja napa, ki že sami predstavljajo polovico te vsote. Bi jih lahko pogrešali? Bi, a potem DS ne bi bil več tako prepričljiv in poseben, pa tudi poceni ne. Za tolikšno ceno bo vseeno treba pokazati še malo več, ne samo pri izgledu. Nas prav zanima, kakšna bo nova generacija, ko se bo končno pokazala prava razlika med Citroënovimi in DSovimi modeli.