S pompozno masko in zašiljenimi lučmi izgleda, kot da ga je oblikoval navdušenec nad origamijem. Ljubitelji velikih in malo bolj prestižnih SUV-jev imate zato dodaten razlog za veselje, če želite izstopati. Ni pa le izgled razlog, da si omislite RX. OK, prvi je, da je hibrid, ki je vseeno še razmeroma redek na naših cestah, če že ne v segmentu, ker se jih pojavlja vse več. Morda tukaj najbolj razočara, da Japonci ne povečajo baterije, da bi bil doseg z elektriko večji, ker pri masi 2,2 tone in ceni 70 tisoč evrov jim res ne bi bilo treba več varčevati. Testni z zelo bogato opremo stane celo 92.400 evrov.
Vklopi se kot vsi hibridi - tiho. Spelje na elektriko in če je baterija dovolj polna, stopalka za plin pa samo pobožana, bo prevozil kakšen kilometer ali tri v čisti tišini. In ravno, ko začnete v tem miru uživati, se vklopi še glavni motor. K sreči gre za 3,5-litrski šestvaljnik, kar pomeni, da lepo grgra, da je miren pri nizkih vrtljajih, lepo poje pri višjih, ampak da tudi rad pije. Bencin, jasno. S povprečno porabo okoli 10 litrov se ne zdi ravno čistun, je pa res, da v mestu poraba pade in tam se njegova učinkovitost najbolj pozna. Za dolge proge vem, da boste veliko hitreje izbrali kakšnega konkurenta z dizelskim motorjem, ker ima tale z majhno posodo za gorivo tudi majhen doseg. Samo nekje 600 kilometrov lahko prevoziš s polno, no, za mesto je pa takšen super. Na daljši testni vožnji je poraba padla tudi na dobrih 8 litrov, kar se zdi za tolikšen avtomobil že kar sprejemljivo, ni pa ravno 5,5, kot obljublja tovarna.
Tudi v tem hibridu je po Toyotini navadi brezstopenjski, pardon, neskončnostopenjski menjalnik, kar pri RX450h pomeni dvoje: precej dobro odzivnost in učinkovito pospeševanje, po drugi strani pa več hrupa, kot bi pričakovali od takšnega 'fensi-avtomobila'. Ampak moram še enkrat poudariti, vozniki hibridov so načeloma precej umirjeni ljudje in motorja večinoma niti slišali ne bodo, ker je zvočna zatesnitev sicer odlična, navdušencev pa tudi zvok šestvaljnika ne bo nikoli motil. Voznik lahko prestavlja sam, je pa vidna prestavna kulisa pod ročico menjalnika že zelo za časom.
Notranjost je kar zanimiva. Pri tem res bogatem paketu opreme je veliko usnja in odličen avdiosistem, sedeža sta spredaj udobna in počutje je tudi zaradi zajetnih mer avtomobila gosposko. Tudi se ne spomnim, če sem kje (razen pri polmilijonskem rolls-royceu) srečal tišji električni pomik stekel. Je pa zaradi posebne oblike znotraj vseeno manj prostora kot pri podobnih SUV-jih. Sploh prtljažnik je nizek in z visokim dnom ter položno šipo neroden, ko želite peljati kaj velikega. Za volanom imaš občutek, da sediš za konkretnim strojem, ko gledaš velik pokrov motorja, kar bo kupcem tovrstnih avtov zelo všeč. Tudi kup nastavitev in sploh ogromen zaslon jih bo navdušil, prav nič pa sistem upravljanja z neke vrste miško, ki je enostavno preveč neroden. Ja, Japonci včasih čisto brez veze komplicirajo. Sem se večkrat zalotil, da z miško kljub več poskusom nisem 'zadel' gumba na zaslonu, kar med vožnjo ni varno.
Osebno mi niso všeč niti elektronsko pomična zadnja vrata in sploh naslonjala klopi, ker vse skupaj deluje takooo počasi, vem pa, da boste nekateri nad tem naravnost navdušeni, da se vse skupaj naredi samo, če pritiskate gumbe. Ampak, ko ga primerjam s predhodnikom, se mi zdi največji napredek pri voznih lastnostih. Avto je po občutku bolj udoben in se še vedno čisto lepo pelje v ovinkih, ni toliko stresanja, kot sem ga vajen od velikih SUV-jev. Volan je sicer kar odziven, se pa poznata masa in višina med hitro menjavo smeri, ko je občutek malo bolj spužvast in nos sili ravno. Nič športno ne deluje med vožnjo, čeprav se pelje bolje od večine tako velikih in visokih vozil.
Vseeno je kljub videzu RX450h eden bolj umirjenih tovrstnih avtomobilov in morda ravno zato deluje malo hecno - po eni strani bo marsikdo od njega zaradi videza pričakoval športnost, dobil pa bo udobno ampak drago cestno križarko.