Predvsem pozitivno! Od avta, ki stane preko 55 tisoč evrov, tudi moramo pričakovati nekaj več. Vem, da se bo večina ob tolikšnem znesku raje dodatno izkašljala za kakšno bolj zvenečo znamko, ampak verjetno pri nobeni ne bo dobila toliko vsega. Najprej prostora. Avto je že naravnost ogromen, skoraj 10 centimetrov daljši od starega, tako da zdaj v dolžino meri 4,78 metra in z enim kolesom pogleduje že v razred velikih SUV-jev. Bistveno daljša je tudi medosna razdalja, kar se še kako pozna v kabini. Prostora je veliko, sploh v širino, in potniki nikjer ne bodo prikrajšani, saj je veliko prostora tako spredaj kot zadaj, kjer je nastavljiv celo naklon naslonjala. Tudi prtljažnik je z več kot 600 litri volumna pripravljen pogoltniti marsikaj, le dno je visoko od tal; kot pri vseh takšnih SUV-jih, ki imajo štirikolesni pogon.
Avto tehta slabi dve toni, zato me je precej bolj zanimala vožnja in ravno na tem področju se najbolj pozna napredek. Izboljšave na vzmetenju se zelo poznajo, ker se pelje precej bolje; predvsem udobno in še kar odločno. Hitrejše menjave smeri se ne poznajo toliko kot prej, ker je manj zibanja, čuti se, da je sorento res ustvarjen za vožnjo po cesti, ker terena skoraj ne bo videl. Tudi ne bi prišel daleč s takšnim pogonom, ki ob zaznavi senzorjev preko elektromagnetne sklopke pošlje do največ polovico navora še na zadnji kolesni par. Samo na volanu bi lahko bil še boljši občutek, ampak je že zdaj občutno napredoval. Čeprav je sorento med bolj udobnimi predstavniki razreda, začne hitro stresati na slabši cesti zaradi velikih platišč. Res z njimi izgleda bolje, ampak priporočam manjša, če je vaša prva želja med vožnjo udobje.
2,2-litrski turbodizelski štirivaljni motor že poznamo od prej, ampak so ga uspeli še malo lepše zadušiti, da se ga ne sliši preveč v kabino. Za koga je lahko omejitev tudi samo en motor, ki je v ponudbi, ampak bi verjetno med vsemi, ki bi bili na voljo, priporočili prav tega. Moči je z okroglimi 200 'konji' načeloma dovolj in takšnemu avtu seveda pristoji samodejni menjalnik. Sorentov je čisto soliden, morda malo počasen pri menjavah, sploh v ročnem načinu je precej očiten zamik med ukazom in dejansko menjavo prestave, med običajno rutinsko vožnjo boste pa hitro pozabili nanj. Poraba je na testu v povprečju znašala dobrih 9 litrov, kar ni malo, je pa nekako pričakovano, ker je imel podobno tudi hyundai grand santa fe z enakim pogonom.
Za potnike pa bo najbolj občuten napredek, ko bodo sedeli spredaj in se dotikali armaturne plošče. Guma na njej dobro izgleda in z navideznimi šivi lepo oponaša usnje, je prijetna na otip, v bistvu je zelo všečno oblikovanje nasploh. Ni več tistega cenenega občutka s preveliko količino svetleče plastike, temveč sodobno in elegantno okolje prepriča tudi bolj zahtevne voznike. Določene funkcije imajo uporabne večje okrogle gumbe, določene so dosegljive preko zaslona, ki je občutljiv na dotik, pomembno pa je tudi dejstvo, da je ob velikosti avtomobila na voljo dovolj velikih odlagalnih prostorov. In še končna obdelava; nobenih čričkov ali slabo sestavljenih kosov plastike ni bilo videti ali slišati, zelo prijetno vzdušje pričara sorento znotraj z najbogatejšim paketom opreme in res vsaj malo doda tistemu premium-občutku. Ni poceni, to je jasno, ampak za svojo ceno ponudi kar veliko. Kdor ni več obremenjen z imidžem korejske znamke in išče bolj ali manj udobje, bo zelo zadovoljen.