Zadnjo generacijo Fordovega srednje velikega SUV-ja smo preizkusili že večkrat v različnih motornih ter pogonskih kombinacijah, kar lahko preberete v tem testu in tem. Zato smo pravzaprav večino dejstev že podrobno razdelali in so tokrat na vrsti le značilnosti najbolje opremljene izvedbe. Kuga na posnetkih ima pod pokrovom najmočnejši turbodizelski motor, paket opreme titanium je zelo bogat, le menjalnik je tokrat ročni in bi doplačilo za robotizirani ceno še dvignilo.
Dvolitrski motor s 132 kW moči, torej s 180 'konji', suvereno vleče in zvočno niti ni posebej robat, zlasti znotraj njegov zvok ni moteč, hladen pa zunaj svojega porekla seveda ne more skriti. Prepričan sem, da bo zadovoljil tudi zahtevnejše, vedite pa, da porabi vsaj 8 litrov na sto kilometrov. Sicer to ni absolutno preveč, zna pa šibkejši motor popiti slab liter manj in je prav tako na voljo v povezavi s štirikolesnim pogonom, hkrati pa po zmogljivostih ne bo šepal daleč zadaj. Pa štirikolesni pogon? Ta je za povprečnega kupca povsem dovolj zmogljiv, saj so parkirišča pred nakupovalnimi centri vedno hitro splužena. Če se boste odpravili na kakšen makadam, bo tudi zanesljiv, brez skrbi.
Znotraj je v kugi dovolj prostora, ampak to že veste. Malo preživeta je le osrednja konzola, ki je pri nekaterih ostalih modelih že dobila novo podobo, sicer pa je še vedno uporabna in ji kaj dosti niti ne morem zameriti. Pri čisto novem modelskem letu je pa že na voljo novi sistem Sync II z velikim 8-palčnim zaslonom na dotik, ki poleg ponudbe številnih možnosti tudi na videz deluje precej bolj moderno. Avtomobil se pelje dobro, saj nenazadnje govorim o fordu, torej dovolj zanesljivo in lahkotno, tudi s pretresanjem na slabih cestah se ne boste posebej ukvarjali, jih kar dobro prežveči. Nikoli pa ne bo tako udoben kot focus, ker zaradi oddaljenosti od tal in višjega težišča tudi ne more biti.
Bogata oprema je v tokratnem primeru nanesla na dobrih 33 tisočakov. Titanium je od paketa trend dražji za okoli dva tisočaka, doprinese nekaj uporabnih zadev, kot so nastavljivi ledveni opori v sprednjih sedežih, dvopodročna klimatska naprava in samodejno vklapljanje luči, obenem pa sama notranjost že na videz deluje bolj bogato. Priporočam predvsem luči s samodejnim prilagajanjem snopa, brez težav pa bi se odpovedal električnemu odpiranju prtljažnih vrat, saj je počasno in nasploh zanj ne vidim potrebe. Tudi z 22 kW šibkejšim motorjem boste zlahka shajali, s tem prihranjen tisočak pa lahko namenite v doplačilo za robotizirani menjalnik, ki bo najbrž več odtehtal.