Tudi če pustim ob strani potniške izvedenke dostavnikov, kjer je nabor sila pester, je v ponudbi pri Fordu že veliko klasičnih enoprostornikov. Največja sta S-max in galaxy in kljub enaki dolžini med njima obstajajo razlike. S-max s svojimi položnejšimi linijami nakazuje na bolj dinamičen karakter, zato je filozofsko vprašanje povsem na mestu. Ali mora biti družinsko vozilo vrhunsko vozno? Najbrž ne, ker se boste itak vozili družinsko umirjeno in je udobje bolj pomembno. Pa je lahko avtomobil družinsko udoben in se vseeno lepo pelje, torej, da se ne nagiba kot jadrnica in volan ponuja boljši občutek kot v ogenj potisnjena dlan? To pa težje, razen če govorimo o fordu.
S-max ni majhen, nikoli ni bil, zato s svojo dolžino skoraj 4,8 metra ponuja več prostora od obeh različic C-maxa in skoraj toliko kot galaxy, ki je še bolj baročnih oblin. Kljub gabaritom deluje skoraj športno, njegov nos je zelo podoben tistemu pri prenovljenem C-maxu, bolj zaobljen in eleganten je, mogoče po drugi strani tudi manj oster. Dejansko pa so bolj pomembne spremembe notranjosti, kjer boste preživeli največ časa. Z vozniškega vidika je notranje okolje sedaj občutno bolj moderno, zaslon na dotik je velik in pregleden, čeprav bi bila navidezna stikala na njem lahko večja, da bi jih prsti lažje obvladovali, tako pa jih je včasih kar težko zadeti. Okolje je pregledno, dobro sestavljeno, odlagališč je veliko in merilniki so sodobnega izgleda ter polni informacij. Prav notranje okolje se mi zdi najbolj sveže in prepričljivo, celo ambientalnih barv je dovolj, da se boste vsak dan v tednu naokoli vozili z drugačno osvetlitvijo. In pri tem izbirali le tiste, ki so vam dejansko všeč …
Na zadnjih sedežih je ogromno prostora in trije ločeni sedeži so pravzaprav ena najpomembnejših vrlin velikih enoprostornikov. Tri otroške stolčke boste zlahka namestili nanje, pri čemer se mi zdi dosegljivost sidrišč isofix zgolj povprečna. Če boste s sedeži pogosto manevrirali, vas bo to zmotilo. Seveda je ogromen in zelo uporaben še prtljažni prostor, dokupite pa lahko tudi še dva dodatna sedeža, ki sta v tem primeru skrita v dnu.
Ena od največjih vrlin tega avtomobila ostajajo vozne lastnosti. Že v prvi izdaji je tudi zato postal evropski avtomobil leta in čeprav ni potrebe, da se enoprostornik pelje skoraj športno zanesljivo, sploh ni slabo, če se. Seveda le, če ne trpi udobje. S-max začuda ostaja dovolj udoben, ni pretrd in ne pretresa potnikov na slabih podlagah, občutek na volanu pa je vseeno krasen in tudi v ovinek se lepo zapodi. Zanimivo se mi zdi, da kljub skoraj identični moči s focusom ST nos tega enoprostornika nima takšnih težav s podkrmiljenjem in občutkom navora, zelo lepo zagrize v zavoj in vedno deluje zanesljivo. Resda pa ni tako agresiven in po občutku dinamičen kot rumeni huligan. Predvsem pa je tih, med vožnjo na avtocesti vas piš vetra ne bo motil, niti ropot motorja. Zmotil me je le obsežni stebriček A, ki kljub steklu med obema krakoma skrije prevelik del okolice in v zaprtih zavojih preveč vidnega polja.
Tokratni dvolitrski turbodizelski motor je ponudil 132 kW moči, to je 180 'konjev'. Tako zmogljivega najbrž ne potrebujete, je pa seveda zelo prepričljiv, zlasti pri nižjih vrtljajih lepo potegne in moči mu tudi zlepa ne zmanjka. Porabil je okoli osem litrov na sto kilometrov. Dvosklopčni menjalnik powershift je med vožnjo prijeten in hiter, pri speljevanju pa preveč cuka, kar se dogaja pri vseh tovrstnih menjalnikih. Neposrečena je tudi prestavna shema, saj je način S, torej za športnejši način prestavljanja, zadnji po vrsti in sem pri potegu iz vzvratne ali iz P vedno prestavil nanj. In ko sem želel prestaviti v vzvratno, za katero vem, da je dva položaja višje od D, sem pravzaprav prestavil v nevtralno, eno premalo. Bistveno bolje bi bilo, da bi bilo potrebno ročico pomakniti v desno, če bi želeli od menjalnika hitrejše prestavljanje.
Zmogljiv motor in bogata oprema imata seveda svojo ceno, takšen S-max vas bo olajšal za skoraj 37 tisočakov. Vzemite ročni menjalnik in malo šibkejši motor, pa bo cenejši, čeprav se sam pri tovrstnem avtomobilu kar težko odrečem udobju samodejnega prestavljanja, da ostanem miren med dretjem mularije na sedežih za sabo.