Vojna elektronov

Opel ampera seveda ni prvi avto, ki ga uporablja, je pa eden redkih, pri katerem z večino naprav za udobje upravljate na dotik. Jasno, že samo uporaba avtomobila mora odražati, da gre za enega najbolj naprednih v tem trenutku na svetu. Na zvezdne ladje bomo vseeno morali še malo počakati, tako da je v tem trenutku vmesna stopnja do prihodnosti električni avtomobil s podaljševalnikom dosega.

Že navzven deluje, kot bi prišel iz bližnje prihodnosti, saj je zaradi boljše aerodinamike in posledično manjše porabe energije in bencina oddaljenost od tal zelo majhna. Mogoče celo preveč, ker sem fino podrajsal zaščitno plastiko ob vsak ležeči policaj. Kdor se na cesti prvič sreča z ampero, najprej pomisli, da gre za izrazito športen avtomobil, ko čisto tiho odšumi stran, pa mu hitro postane jasno, da gre za najbolj naravi prijazen, vsaj, kar se izpustov med vožnjo tiče. Bumeranga na maski namreč delujeta skoraj zastrašujoče in ko opaziš masko ampere v vzvratnem ogledalu, se nagonsko umakneš.

Notranjost je tista, nad katero smo tehno-friki najbolj navdušeni, ker se nam za kratko zdi, da sedimo na pilotskem sedežu zvezdne ladje Enterprise. Vse je občutljivo na dotik, tudi gumbi na sredinski konzoli, kjer nastavljate tako jakost prezračevanja, kot izbiro radijske postaje in ostale stvari. Rešitev sicer z vidika varnosti ni najboljša, ker morate vedno pogledati, kaj pritiskate, in včasih je odzivnost vmesnika slaba in morate postopek ponoviti. Položaj za volanom se od drugih avtomobilov skoraj ne razlikuje, saj se ga da lepo prilagoditi, da udobno sedite na usnjenih sedežih, z vami pa se lahko kljub velikosti avtomobila peljejo le še trije potniki. Precej neugleden je tudi kos blaga, ki naj bi nadomestil polico nad prtljažnikom. Morda so s tem res privarčevali kakšen gram pri masi, vendar že na pogled ni lep, uporaben pa samo za skrivanje vsebine pred nepridipravimi.

Zvezda Oplovega v prihodnost gledajočega avtomobila pa je seveda pogon. Ampero poganja elektromotor, ki do sprednjih koles stisne največ 111 kilovatov, kar je 150 'konjev', in v tem električnem načinu je vožnja čisto tiha. Kot pri vsakem tovrstnem avtomobilu boste sprva 'pogrešali' brnenje motorja, na katero pa zelo hitro pozabite, tako fin preskok se zdi s starih umazanih motorjev, ki za premikanje kurijo fosilna goriva. Litij-ionska baterija ima kapaciteto 16 kWh, kar po Oplovih zagotovilih zadostuje za od 40 do 80 kilometrov vožnje. Dobro, da so navedli tolikšen razpon, ker doseg ni odvisen le od načina vožnje in razmer na cesti, temveč tudi zunanje temperature. Pozimi je, jasno, bistveno manjši, ker baterije pač ne marajo mraza. Naš doseg je na testu kar potrdil njihove navedbe; v najslabšem primeru smo dejansko prevozili slabih 40 kilometrov, v najboljšem po ravnih cestah Nizozemske pa dobrih 80. Pospeševanje električnih avtomobilov je vedno balzam, saj je zelo zvezno, brez kakršnegakoli pretikanja menjalnika, sploh pa so odlični vmesni pospeški, ko se vozite z manjšimi hitrostmi v mestih.

Problem so lahko pešci, ki vas ne bodo slišali, ko se boste prikradli za njih, zato so ampero opremili še z opozorilnikom za pešce s hecnim in tišjim zvokom od glavne hupe. Čeprav so pospeški z mesta odlični, ampera seveda ni športen avtomobil, kar boste še bolj občutili, ko zmanjka elektrike v bateriji. Takrat se prebudi bencinski motor, ki deluje kot podaljševalnik dosega. Pomeni, da za elektromotor proizvaja energijo in ampero ves čas poganja samo elektromotor. Smo pa od tehnikov izvedeli, da v skrajnem primeru avtomobil lahko premika tudi bencinski motor. Če želite z elektriko v bateriji varčevati na primer do prihoda v mesto, se lahko vozite samo na bencin, če izberete način vožnje 'hold'. Takrat se vrti 1,4-litrski bencinski motor s 63 kW, ki je ob normalnih pogojih vožnje zmerno glasen, hrup pa precej naraste, če želite na hitro pospešiti, ker se zavrti z visokimi vrtljaji, da sploh proizvede dovolj elektrike. Tudi pretirano varčen ni, saj povprečna poraba hitro zraste preko 6 litrov na 100 prevoženih kilometrov. Jasno, ampera je električni avtomobil z dokaj zmogljivo baterijo, zato obvezno zvečer priklop na električno omrežje in zjutraj s polnimi baterijami na pot. Če je polnjenje s priloženim kablom pravilno, bo na armaturni plošči zasvetila zelena luč, ampera pa bo polnjenje potrdila s kratkim zvočnim signalom. Nato boste čakali od 6 do 10 ur, da bo baterija povsem polna. Čez noč ni panike. Za doplačilo 350 EUR pa si lahko omislite še bolj zmogljivo polnilno postajo, zaradi katere bo ampera polna že v štirih urah.

Vožnja je načeloma kar udobna, če odštejemo praskanje plastike ob vsak ležeči policaj na cesti. Za zanesljivo lego skrbi nizko težišče avtomobila, je pa blaženje dokaj čvrsto. Z udobjem mislimo pri amperi predvsem na način vožnje, ki zahteva zelo malo dela voznika, zvezno pospeševanje in res tiho vožnjo v električnem načinu. Ni pa za dirkače, to je jasno. Gre za enega od pionirjev med tovrstnimi avtomobili, ki zaradi dodatnega bencinskega motorja še vedno ni omejen na zelo redko postavljene polnilnice. Kdor ima svojo službo v dometu, ki ga omogoča baterija, bo lahko kar poceni prišel skozi z vožnjo, nikakor pa ne ob nakupu, saj ampera že v osnovi stane 42.900 EUR. Opel že ugotavlja, da bo morala biti naslednja generacija cenovno precej bolj dostopna kupcem, tudi če bo električni doseg zato manjši.