Vse v enem

Grem od zadaj: je udoben? Je. Bolj kot večina sodobnih križancev. Se pozna, da je ameriški; za tiste, ki malo bolj spremljate avtomobilizem, je tole samo preoblečen dodge journey, čeprav kar konkretno dodelan za potrebe zahtevnih Evropejcev. Ameriška zasnova po drugi strani pomeni tudi, da je dober samo za naravnost. Glede na dnevne potrebe voženj v službo in domov skoraj ne poznam voznika, ki bi potreboval kaj več, ampak vseeno lahko ocenim, da je na volanu občutek odtujen in vrtenje premehko.

Nos avtomobila je težak, v bistvu tudi sam avto, ker tehta krepko čez dve toni, malo preveč se nagiba v ovinkih ... vse skupaj pomeni, da je za umirjene voznike in v tem poglavju se odlično obnese. Zelo mi je bila všeč udobna namestitev za velikim volanom, ker sem sedel sproščeno tudi na daljših vožnjah. Morda bo kdo pomislil, da je zaradi manj dinamičnih zmogljivosti freemont bistveno slabši od evropske konkurence, v resnici pa je od nje bistveno drugačen, kar je na koncu za kupce celo boljše, ker imajo več izbire.

Všeč mi je tudi, da je znotraj res veliko odlagalnih mest, vse imaš dejansko kam odložiti. Američani te stvari obvladajo in se ne pustijo motiti med načrtovanjem kabine brez res uporabnega prostora za pijačo in ostale malenkosti, brez katerih si sploh ne upajo na pot. V sedalnem delu so še uporabni skriti predali, za potnika spredaj je zelo veliko prostora in nič slabše ne bo niti v drugi vrsti. Sedežem lahko celo nastavljate naklon, da bodo družinska dopustovanja bolj udobna. Dobro, malo prostora je v tretji vrsti, ki bo verjetno večino časa zložena, se pa da uporabiti tudi tista sedeža, če je kdaj sila. In celo prtljažnik je velik, čeprav nizek, ker sta v dnu zložena prej omenjena dodatna sedeža. Toliko o enoprostorskem karakterju, notranjost je med križanci ena najbolj, če ne celo najbolj prilagodljiva.

Ostane še SUV. Ja, tukaj bi že lahko govoril o njem, ker ima poleg robatega izgleda še štirikolesni pogon in dodatke iz paketa opreme cross. Ravno slednji poskrbi za malo bolj izrazit izgled freemonta s poudarjenimi plastičnimi obrobami in nekaj več svetlečega kroma na karoseriji, medtem ko se boste s štirikolesnim pogonom bistveno bolje znašli na kakšnem nezvoženem snegu. Gre za dokaj enostaven pogon, ki z elektronsko pomočjo po potrebi prenese še navor na zadnjo os in to je vse, ne morete ga zakleniti ali kako drugače vplivati nanj. Ne vem pa, če se splača doplačati kar 4.300 evrov zanj. Res je, da z njim dobite tudi precej počasen samodejni menjalnik s šestimi prestavami, ki se takšnemu avtu vsekakor poda, je pa dinamika potem še veliko slabša. Se spomnim, ko sem vozil cenejši freemont, kjer je enak motor poganjal samo sprednji kolesi in se mi je dejansko zdel povsem zadosten. No, v tem primeru se zdi občasno že kar malo prešibek, ker pogon in menjalnik vzameta kar konkreten davek, medtem ko niti poraba z okoli devetimi litri ni majhna. Tukaj se izkušena evropska konkurenca obnese bistveno bolje, kar ni nič nepričakovanega, saj tudi stane skoraj enkrat več. Takšen freemont, ki je najboljši v domači ponudbi, z zelo bogato opremo, privlačnim izgledom s kovinsko barvo in seveda obveznim popustom stane dobrih 36 tisočakov. Ja, cena za vse v enem še zdaleč ni slaba!