Igrača za poslovneže

Ko povprečen slovenski bralec prebere ali preskoči naslednje besedilo in se mu oči ustavijo na ceni vozila, najbrž pomisli, da gre za precenjen avtomobil, ki seveda mora biti odličen, da vsaj delno upraviči zahtevani evrski znesek. Beseda 'precenjen' je v tem primeru neupravičena, lahko pa rečemo, da je drag. Pa še s tem mu v določenem pogledu delamo krivico. Malo manj kot osemdeset tisočakov je seveda absolutno preveč za povprečno slovensko plačo, ni pa preveč za zelo uspešnega slovenskega managerja ali za le malo bolje situirano družino iz Nemčije, kjer je mož morda odvetnik, žena pa zdravnica ali kaj podobnega. Z upoštevanjem njune plače ju takšen A6 stane podobno kot povprečno slovensko družino volkswagen polo. Je potem cena še vedno previsoka?

No, visoka vsekakor je, ampak tehnični razvoj veliko stane in A6 je odraz tehnične perfekcije. Je zunanjost polna napak? Ne. Je na njej vsaj kakšna napakica? Tudi ne. Seveda je šestica oblikovno zadržana, Audi je z obliko nasploh bolj konzervativna znamka, a v takšni barvi avtomobil vseeno izgleda presenetljivo markantno. Kot bi bil izklesan, vsak element je filigransko izdelan in vsaka podrobnost do potankosti oblikovana.

Podobno je znotraj, kjer Audi pri praktično vseh svojih modelih ponuja le najboljše materiale in skrbno nadzorovano kakovost izdelave. Znotraj je A6 po prenovi bistveno modernejši, med merilniki je svoje mesto našel velik zaslon, ki prikazuje številne podatke, tudi zemljevid navigacijske naprave, ostalo pa ostaja oblikovno bolj ali manj nespremenjeno. Stikala so na priročnih mestih, edino tisto za nastavljanje glasnosti radia je desno od prestavne ročice, ker je na levi strani zaradi na dotik občutljive površine očitno zmanjkalo prostora.

Sam vmesnik MMI je hitrejši in preglednejši, površina, po kateri pišemo s prsti, pa ukaze dobro prebira in prepozna črke tudi v primeru, da pišete grdo. Nenavadna se mi še vedno zdi le smer pomikanja po meniju, kjer vrtenje gumba v desno pomeni premikanje po meniju navzgor in ne navzdol, kar bi bilo bolj logično. In čudno je tudi to, da si predvajanik ne zapomni, kje je končal predvajanje in po ponovnem vžigu motorja začne glasbo predvajati od začetka.

Kar se tiče ostalega: prostora je veliko, poslovneži bodo več kot udobno sedeli na zadnjih sedežih, kjer si bodo lahko po svoje nastavljali tudi temperaturo. Spredaj je okolje še bolj prepričljivo in sedeža sta bolj udobna od večine foteljev, ki jih imamo doma. Nastavljiva pa tudi v vse mogoče smeri. Včasih se vprašam, zakaj bi nekdo želel še bolj premijski A8, če pa je nivo udobja, luksuza in prostora izjemno visok že v A6. Najbrž res pravega razloga ni, razen dejstva, da si še bolj poseben in je avtomobil že zaradi redkosti na cestah bolj markanten.

Vsakič znova me namreč ta tip vozil opomni, kako zelo neverjetno dobri potovalniki so. Po prenovi ima A6 'akustična stekla' in z nekaj drugimi dodelavami je notranjost bojda tišja za debelih osem decibelov. V praksi pa povem, da niti pri hitrostih, ki jih bodo izkoriščali nemški poslovneži in so občutno nad našimi omejitvami, notranjost skoraj ne prejme nikakršnih motečih zvokov. Motor je tih, piš vetra neslišen, udobje pa tudi zaradi nastavljivega blaženja na zelo visoki ravni. Grbine podvozje izniči, v zavojih se avtomobil ne nagiba preveč in ob hitrejši vožnji A6 presenetljivo dobro skriva svojo maso.

Pred tedni sem na eni od poti na zadnjih sedežih takšnega A6 preživel dobro uro in pol dolgo vožnjo in lahko povem, da je udobje vrhunsko. Najbrž sta zato v testnem avtomobilu otroka zaspala v prvih petih minutah poti. Tudi za volanom je A6 prepričljiv. Občutek je sicer zaradi velikosti in namembnosti vozila malo odtujen, a še vedno dovolj bogat s povratnimi informacijami, pri večjih hitrostih je avtomobil neverjetno miren, v primeru, da se boste odločili za hitrejšo vožnjo skozi ovinke, pa tudi prepričljiv, čeprav to ni njegovo področje.

K zanesljivi legi oziroma trakciji seveda pripomore odličen štirikolesni pogon quattro, ki ima dejansko le eno manjšo hibo. Pri zavijanju ob majhnih hitrostih je glasen, se ga kar sliši, pozneje pa ne. Poskrbi pa za odličen oprijem v vseh razmerah, predvsem pa pri močnejšem pospeševanju vedno zagotavlja, da je avtomobil miren in se z mesta izstreli kot nor. Za to seveda poskrbi trilitrski šestvaljnik z dvesto kilovati moči, torej z 272 'konji'. Motor je zgodba zase. Lahko je povsem umirjen in varčen, brez težav smo se vozili tudi z manj kot osmimi litri, kar je za 1.845 kilogramov težko vozilo dober dosežek, lahko pa je pravi razgrajač. Ne zaradi zvoka, ta je seveda šestvaljno uglajen, ampak zaradi moči in še bolj navora. 580 Nm ga je na voljo že pri vsega 1.250 vrtljajih, zato ne čudi, da takšen A6 z mesta do stotice pospeši v 5,5 sekunde. V bistvu se izstreli, pritisk telesa ob sedež je za vrsto avtomobila zelo konkreten.

A6 seveda mora biti izjemen, ker konkurenca v segmentu ne počiva, a po zadnji prenovi se zdi, da leta odlično skriva in skrbi niso potrebne. Pod njegove prednosti lahko naštejem predvsem odličen pogon, briljanten motor, hiter robotiziran 7-stopenjski menjalnik in nasploh prepričljivo okolje. To je seveda v tokratnem primeru prepričljivo tudi zaradi bogate dodatne opreme, za več kot štirinajst tisočakov se je je nabralo, torej za volkswagna polo iz uvoda. Mogoče je lahko prednost tudi zadržana oblika, ampak v tem primeru tudi ta ni več tako zelo zadržana, boste kar opazni.