Čas za nastopaštvo

Že po prvih kilometrih nam je bilo jasno, da s prejšnjo generacijo soroden zadek vozila ostale voznike straši. No, ne ravno straši, je pa veliko tistih, ki so med vožnjo vsaj malo pozorni, ali so začeli ob nas voziti previdneje, ker so menili, da gre za policijsko provido. Kranjski policisti imajo namreč za te namene prejšnjo generacijo belega mondea in očitno se to pozna. Potem smo bili še malo bolj 'žleht' in smo se postavili na avtocestno počivališče ter ugotovili, da ima mondeo tudi tam veliko moč, mnogo voznikov je namreč opazno začelo zmanjševati hitrost.

Med prebiranjem testov novega mondea boste sigurno ves čas brali, da je avto dejansko že star in se po ameriških cestah pod imenom fusion vozi že tri leta. Tega sam ne bom pogreval, predvsem zato ne, ker je to dejansko močno popravljena verzija modela fusion, pač, Evropejci smo najbolj zahtevni vozniki in ta mondeo nikakor ni zastarel. Še najmanj prepričljiva je mondeova zadnjica, od zadaj avtomobil močno spominja na prejšnjo generacijo in tega mu ne štejem v plus, na vseh ostalih področjih pa je povsem svež. Spredaj je z veliko masko zelo markanten, mene spominja na aston martine, in tudi z boka se mi zdi zelo eleganten, celo v takšni zadržani beli barvi.

Znotraj je zelo prostoren, ker je mondeo takšen pač vedno bil. Ko odpreš prtljažnik, pred tabo zazeva ogromna luknja. Številke pravijo, da ponuja 550 litrov prostora, ampak so ti litri očitno zelo uporabno porazdeljeni, ker bi tja notri lahko spravil truplo ali dve, enormen je. No, tudi za potnike je prostora veliko, svoje poslovne partnerje boste brez sramu posedli na zadnje sedeže, ko jih boste peljali na kosilo. V bistvu mi je v veliki meri všeč tudi voznikovo okolje, verjetno precej že zaradi velikega zaslona, merilniki ponujajo zanimivo grafiko in delujejo zelo sodobno, pravzaprav je celotno okolje zelo dobro zasnovano. Zaslon na dotik je dober, dovolj hiter, malce se je treba sicer navaditi na menije, ampak so potem precej logični. Sync druge generacije bistveno bolje deluje od prve, moj telefon se je vedno takoj povezal z njim in vse lepo predvajal, pri prejšnjem pa sem imel kar nekaj težav. Vsaj zame je očiten napredek in ga priporočam.

Vseeno pa imam dve pripombi. Plastika na osrednjem delu armaturne plošče je za moj okus preveč ameriško plastična, dejansko težko obrazložim, kaj me moti, ampak morda deluje za odtenek preveč ceneno, plastično. Druga stvar je morda le hiba testnega vozila ali pa tudi ne, in sicer škripanje naslona za roke. Vedno in vsakič, ko se roka nanj nasloni, to pa zelo moti, zlasti v avtomobilu, kjer ostale stvari 'štimajo' in ropot zelo izstopa.

Glede podvozja ne bom rekel, da je mondeo postal slabši od prejšnje generacije, je pa dejstvo, da ni več tako vozniško nastrojen. Mehkejši je in bistveno udobnejši, kar je dejansko edino pravilno, tudi sedeža sta zelo mehka. Če se hočete preganjati skozi ovinke, si kupite focusa, za poslovneže ali družine je udobje bolj pomembno. Dejansko je mondeo postal boljši kompromis udobja in športnosti, ker je preko volana povratnih informacij še vedno dovolj, občutek je dober in vas ne bo strah, če se boste kje zapeljali malo hitreje. Le podvozje ni več tako čvrsto. Sem pa še opazil, da včasih prav nesramno zaplava, recimo čez kakšno daljšo grbino, kar pa mi ni všeč.

Ford se je očitno odločil konkurenco napasti še s kupom sodobnih sistemov in niti ne vem, kdaj je name pazilo toliko varnostnih elementov. V testnem avtomobilu je sistem lane assist pazil, da nisem zapeljal preko črte, opozorilnik za vozila v mrtvem kotu je skrbel, da nisem koga izsilil, so ga pa ograje precej motile in se je potem prižigala opozorilna lučka. V mestih oziroma pri manjših hitrostih zna mondeo sam zavreti in poskrbeti, da se komu ne boste zaleteli v zadek, ampak njegovega delovanja enostavno nisem upal preizkusiti. Mondeo zna sam speljati v klanec, sam zna dokaj dobro parkirati, na zadku ima parkirno kamero, seveda ESP in tako naprej. Hvalim tudi led-luči, ki same prilagajajo snop svetlobe in delujejo dobro, le smerni žaromet je na zavitih cestah prepočasen z obračanjem svojega snopa. Ga obrne šele, ko boste že na sredini zavoja. No, pa zadnja dva pasova sta v bistvu zračni blazini, tega tudi še ni ponudil noben avtomobil, se mi pa zdi ideja brilijantna, saj zadaj običajno sedijo otroci in jih to še bistveno bolje obvaruje.

Tudi z novimi motorji napada mondeo, predvsem bencinskimi. Ampak tokratni je imel 110-kilovatni dvolitrski 'dizel', ki je pohvalno uglajen, pri zmogljivostih pa imam deljeno mnenje. Dejansko je dovolj hiter, ampak nikoli ne preseneti s svojo močjo. Zadosten je, nikoli pa sunkovit in porabi vsaj 6,5 litra, pa še to, če se boste lepo peljali. Lahko ga ocenim z besedo mlačen, ker ni slab, niti posebej prepričljiv, enostavno bolj ustreza karakterju, ki sem ga omenjal prej, in družinsko-poslovni uporabi.

V takšni beli barvi mondeo deluje precej zadržano, v modri ali drugi bi bil nedvomno bolj nastopaški. In zato testni dejansko dobro skriva, da je nabit z opremo in posledično stane 40.000 EUR oziroma s Fordovim popustom kar pet jurjev manj. Za 35.000 EUR pa ob vsem tem lahko rečem, da je zelo prepričljiv. Tudi mora biti v bazenu pasjih tekmecev.