Škarje in platno

Takšna streha je lažja, enostavnejša in bistveno manj prostora vzame. Je pa res, da znotraj potem ni tako tiho, da je malo slabša izolacija poleti in pozimi ... ja, veliko je še prednosti in slabosti, ampak je več prednosti.

Na primer ta, da se lahko streha odpira in zapira vse do hitrosti 50 km/h. Malokateri kabriolet s trdo streho pusti kaj takšnega. 18 sekund rabi, da se zapre, kar ni rekordno hitro, je pa vseeno dovolj, če vas preseneti ploha ali preden zapeljete na avtocesto. Streha se zdi zelo dobro izdelana, kar od Audija tudi pričakujem, predvsem pa nič ne škripa, ko je zaprta, kar me zelo jezi pri sicer cenejših kupe-kabrioletih. Obenem je dobro zvočno izolirana, da bodo tudi daljše vožnje nenaporne za ušesa, test v avtopralnici pa je prav tako prestala brez težav.

V tehničnih podatkih sem prebral, da je od A3 z enakim motorjem kabriolet kar 170 kilogramov težji. Najprej šok, no, naprej sem bral, da je tudi 18 centimetrov daljši. To pa je nekaj drugega. Vseeno, dodatna masa se sicer malo pozna v ovinkih, ko ni tako nevtralen kot krajši, se pa kljub temu odlično pelje in samo med pretiravanjem čutim, da je nos malo bolj trmast in bi šel raje naravnost. Zadek je lepo miren. Bolj kot povečanje mase bo fanatike zmotilo, da je tukaj malo več zvijanja karoserije, da avto kot celota ne deluje tako čvrsto, kar je vedno davek na užitek zaradi odprte strehe. Ampak naj poskusijo zapeljati še kakšen drug kabriolet in hitro bo jasno, da je tudi v tem primeru audi A3 eden najboljših, si ga lahko marsikatera znamka vzame kar za zgled. Sicer pa poznam zelo malo voznikov kabrioletov, ki bi jih dejansko priganjali do obisti; večinoma se vozijo uživaško, sproščeno in za takšne bo seveda zelo primeren tudi motor, ki ga je imel testni.

Na prvi pogled je mogoče hecna izbira. Samo 1,4-litrski turbobencinski TFSI je notri, z 92 kW ali 125 'konji'. Dejstvo je, da zadostuje za način vožnje, ki najbolj paše takšnemu avtu. Ni šibek, daleč od tega, ni pa nič posebnega, če mislite, da bo skočil, ko pohodite pedal za plin. Zato je tudi poraba zelo sprejemljiva, okoli 7 litrov je porabil na testu. Jasno, pri Audiju imajo na izbiro še veliko močnejše in celo štirikolesni pogon. In vse to je drago kot žafran, že tale z nekaj opreme stane skoraj 40 tisoč evrov pa gre bolj ali manj za začetek ponudbe. Dizla bi sam izbral le, če bi z njim na leto naredil več kot 30 tisoč kilometrov, ampak dvomim, da bi si takšen voznik potem kupil kabrioleta. V času testa se nam je prav ta 'šibek' bencinski motor v bistvu tako prikupil, da smo začeli verjeti, da je celo najboljša izbira za naš trg. Zelo miren in tih tek sta kot naročena za avtomobil brez strehe, povezan pa je še s prijetnim ročnim menjalnikom s šestimi prestavami, ki ne mara zelo hitrih gibov, je pa natančen.

Audijevim inženirjem velja nameniti še pohvalo pri nastavitvi podvozja, ker je odličen kompromis med čvrstim a vseeno udobnim blaženjem. Pri kabrioletih je to še toliko bolj zahtevna naloga, jim pa pomaga dejstvo, da je od starega konkretno daljši, malenkost širši in nižji ter da imajo čisto novo platformo, zaradi katere je A3 celo malo lažji. Zaradi prirastka pri dolžini sicer potnika zadaj še vedno ne bosta imela veliko prostora in če sem odkrit, peljite se raje sami, oziroma v dobri družbi ene osebe. Za dva je tale avto idealen, sploh, ker prtljažnik niti ni majhen. 320 litrov ima ob zaprti strehi in pospravljenem predalu za streho, kar je za tip vozila dovolj. In klop se podre zadaj, če vozite kakšne smučke, da bo uporaben še pozimi. Platno je tako tudi po merah A3 odlično ukrojeno in ni razloga, da ne bi malo pristrigli svojega proračuna, če vam to omogoča in če si želite voziti vsem na očeh.